Poročilo Evropske komisije o stanju v Sloveniji kaže precej žalostno sliko. Na večini obravnavanih področij – gospodarstvo, finance, zdravstvo, javna uprava … le stagniramo, svetlih izjem pa je malo. Tako Slovenija s slabimi ocenami iz Bruslja le nadaljuje po svoji poti, ki pa je zadnje čase vse bolj podobna pravi kalvariji.
Iz obsežnega delovnega dokumenta Evropske komisije gre razbrati, da se Slovenija premika zelo počasi. Na večini področij smo v zadnjem obdobju po ocenah komisije dosegli “določen napredek”, “omejen napredek” – pri doseganju določenih ciljev pa smo ostali tudi povsem “brez napredka”. V večini najpomembnejših segmentov države se nismo držali zavez, ki smo jih dali Evropski komisiji v preteklosti – ministri posameznih področij ne rešujejo slovenskih težav tako hitro, kot Bruselj od nas pričakuje.
“Na splošno je Slovenija pri izvajanju priporočil iz leta 2015 dosegla le določen napredek,” je zapisano strnjeno sporočilo listine.
Podjetja zadolžena, največja ovira v državi pa je javna uprava
Zadolženost slovenskega zasebnega sektorja je precej pod povprečjem euroobmočja. Podjetja so v dolgovih, kar še vedno zatira naložbe in gospodarsko rast. Komisija dodaja, da na slovensko poslovno okolje negativno vpliva visoka stopnja upravnega bremena, kar so pojasnili s tem, da glavno oviro za dobro delovanje predstavlja predvsem neučinkovitost javne uprave in dolgotrajni upravni postopki.
Veliko povečanje javnega dolga in “vprašljiva” prestrukturiranja podjetij
Komisija je opozorila, da razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, ki trenutno poteka v slovenskem gospodarstvu, zahteva posebno preudarno upravljanje in spremljanje, saj je nujno potrebno preveriti verodostojnost in zanesljivost procesov.
Zaradi staranja prebivalstva smo na vrhu držav z največjim tveganjem
Veliko tveganje pa predstavlja staranje prebivalstva, za katerega ni dovolj dobro poskrbljeno. Kljub temu da se izvaja nek del pokojninske reforme, je to po oceni komisije premalo – to vidi le kot neko kratkoročno rešitev. Komisija ocenjuje, da se bo koeficient starostne odvisnosti ostarelih do leta 2060 v Sloveniji več kot podvojil, zato smo prav na vrhu držav z največjim tveganjem.
Črna pika tudi sodiščem
Kljub določenim izboljšavam so sodni zaostanki in dolgotrajni sodni postopki še vedno problem civilnih in gospodarskih sodišč, menijo strokovnjaki komisije. Kljub temu da Slovenija svojo pozornost preusmerja v izboljšanje kakovosti pravosodnega sistema, so likvidacijski postopki dolgotrajni in neučinkoviti, so še dodali. Zanimivo, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je v februarju podal poročilo o delovanju sodišč v 2015 in opisoval povsem drugačno, skoraj idilično sliko. Zatrjeval je, da se je število nerešenih zadev v zadnjih letih bistveno zmanjšalo, posledično pa se po njegovi statistiki zmanjšujejo tudi sodni zaostanki – ravno nasprotno, kot trdi komisija. Dodal je celo, da o zaostankih slovenskih sodišč sploh ne govorijo več, pač pa govorijo le še o povprečnem času reševanja zadeve.
A ne gre kar obupati – v poročilu je tudi nekaj svetlih izjem
Nekoliko pa smo uspeli izboljšati zunanjo uspešnost Slovenije v tem, da so se izboljšale cenovne in stroškovne konkurenčnosti ter izvozni tržni deleži. Prav tako se je po ocenah komisije nekoliko povrnilo zaupanje v slovenski bančni sektor. Pri tem gre omeniti, da ocena komisije velja za obdobje do leta 2016, ko pa smo bili priča velikim rošadam v NLB, ki so ji ponovno zavladali taisti “stari mački”, ki so prvotno bančno luknjo tudi skopali – in tako ponovno močno zanetili dvom o slovenskih bankah.
Energetika – slovenska močna stran. Pa je res?
Svetla točka pa je po mnenju evropske komisije energetski sektor, ki Sloveniji prinaša dodano vrednost in zaposluje veliko ljudi. Prav tako je dobro povezan s sosednjimi trgi. O spornih energetskih projektih, denimo Teš 6, ki so že v preteklosti iz države počrpali milijonske vsote, kar počno še danes, pa v tem segmentu poročila ni bilo informacij.
Slovenija dobro napreduje v ekologiji – delež energije iz obnovljivih virov se konstantno povečuje. Komisija še dodaja, da smo na dobri poti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v letih do 2020.
Raziskave in razvoj: sedi, nezadostno (1)
Žalostno, Slovenija ni dosegla prav nobenega napredka na področju raziskav in razvoja. Komisija ocenjuje, da se je intenzivnost vlaganja v to področje od leta 2013 pa do danes celo zmanjševala. Pričakovanja komisije so temeljila na preteklih podatkih, ki so Slovenijo uvrščali med države, ki se trudijo okrepiti to področje in povečati svoja vlaganja, saj smo do nedavnega bili po tem kriteriju uvrščeni v sam vrh EU.
To ni prva negativna ocena. Neskladen tudi slovenski proračun za letošnje leto
Spomnimo. Prvo zaušnico iz Bruslja je Slovenja prejela že prejšnji teden. S svojim proračunom za leto 2016 ne zadovoljuje zahtev v okviru pakta stabilnosti in rasti, ki je sklenjen med državami z evrom. Evroskupina nam je v preteklem tednu na zasedanju finančnih ministrov držav z evrom prisodila negativno oceno. Slovenija naj bi v skladu z napovedjo Evropske komisije primanjkljaj letos znižala le za 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) – a bi ga morala znižati najmanj za 0,6 odstotka. Če bi v slovenskem proračunu želeli pokrpati ogromno finančno luknjo do leta 2020, je to edina pot.
Anja Dangubič