Zainteresirano javnost je razburila objava rezultatov javnomnenjske raziskave, ki jo je za RTV Slovenija izvedla Ninamedia. Glede na anketo je namreč Šarec najpriljubljenejši politik, LMŠ pa je prva med strankami, osvojila bi namreč kar 18 odstotkov glasov. Na vse to se je že kritično odzval politični analitik in strokovnjak za medije Tomšič, izpostavljamo pa tudi nekatere najočitnejše primere propagande v prid Šarcu v zadnjem mesecu. V nadaljevanju razgaljamo, da za njegovo “priljubljenostjo” stoji obsežna medijsko – politična mašinerija.
Prva letošnja javnomnenjska anketa režimske RTV, ki smo jo prisiljeni financirati plačniki RTV-prispevka, kaže, da se je podpora vladi že četrti mesec zapored povišala; da je vlada uspešna, namreč ocenjuje kar več kot 56,1 odstotka vprašanih, da je neuspešna, pa 29,1 odstotka. Še bolj pa v oči zbodejo rezultati odgovorov na vprašanja, katero stranko bi volivci volili, če bi bile volitve to nedeljo. Stranka LMŠ bi prejela kar 18 odstotkov glasov, SDS bi se uvrstila na drugo mesto s 16,9 odstotka glasov, SD naj bi imela 11,7-odstotno podporo, Levica 7,1 odstotka, Nova Slovenija 4,1-odstotka in SMC ter SLS obe po 3,1 odstotka podpore, s čimer sta se uvrstili na šesto mesto. Prav tako prvič po marcu 2015 ni več na vrhu Borut Pahor, ampak nepresenetljivo kar premier Marjan Šarec. Na tretjem mestu je Violeta Bulc in na četrtem mestu Tanja Fajon. Anketo je opravila Ninamedia med 8. in 10. januarjem 2019, in sicer po telefonu, poleg RTV pa je naročnik še režimsko trobilo Dnevnik Bojana Petana.
Tomšič: “Dominantni mediji kar tekmujejo, kdo ga bo bolj ‘koval v zvezde’.”
Na vse to se je v svojem članku za Insajder že odzval znani politični analitik in strokovnjak za medije dr. Matevž Tomšič, ki je do poročanja medijev o delu Šarca zelo kritičen. Ankete javnega mnenja namreč beležijo naraščajočo javnomnenjsko podporo tako vladi kot samemu premierju in njegovi stranki, in to kljub temu, da dejansko vlada v teh dobrih mesecih mandata ni storila ničesar v vsebinskem smislu konkretnega, razen, kot izpostavlja Tomšič, razdeljevanja javnega denarja, kjer je bila vlada zelo radodarna. Opozarja, da se je lotila dviga minimalne plače pa izboljšanja plač javnih uslužbencev, ki po Tomšičevi oceni predstavljajo glavno volilno bazo strank vladajoče koalicije, ter ‘projektov’, namenjenih nagrajevanju njene civilnodružbene skupine, pri čemer izpostavlja razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za financiranje projektov s področja enakosti med spoloma, ki se bodo ukvarjali z velepomembnimi temami, kot sta nasilje na zmenkih ali preseganje fantovskih stereotipov.
“Tako lizunski odnos medijev lahko Šarcu zavidajo celo razni diktatorji iz tretjega sveta.”
Tako intenzivno “medijsko pumpanje” Šarca je po Tomšičevem mnenju razumljivo in ga v članku pojasnjuje takole: “Njegov predhodnik Cerar je s svojo stranko na volitvah leta 2014 premočno zmagal, zato je užival visoko izhodiščno legitimnost (ki je sicer potem kmalu začela usihati). Šarčeva stranka pa je bila na lanskih volitvah šele druga, z velikim zaostankom za Janševo SDS. Šarec na mestu premierja je bil za tranzicijsko zakulisje bolj kot ne izhod v sili. Vendar pa je bila njegova izhodiščna legitimnost relativno nizka. Zato je bilo potrebno angažirati propagandni aparat. In osrednji mediji ponovno niso zamudili priložnosti, da dokažejo svojo politično servilnost.” Pri tem izpostavlja tudi primer novinarke Agate Rakovec Kurent iz revije Obrazi, ki sodi v okvir režimskega Večera, ki je nedavno Šarca opisovala kar kot preudarjenega, umirjenega, razgledanega in prijetnega sogovornika, moč in oblast pa naj mu ne bi stopila v glavo. Poleg tega naj bi bil velik garač. “Takšnega poveličevanja je bil v poosamosvojitvenem obdobju na Slovenskem deležen kvečjemu Milan Kučan. Tako lizunski odnos medijev lahko Šarcu zavidajo celo razni diktatorji iz tretjega sveta,” je do situacije še oster Tomšič.
Medijem pomagajo nekritični mnenjski voditelji
Širša javnost je bila razburjena v nedeljo, 6. januarja – torej dva dneva preden so pričeli izvajati anketo, katere rezultate so objavili včeraj -, ko je bila prvič na sporedu oddaja Politično s Tanjo Gobec, v kateri naj bi “pod drobnogled vzeli katerega od dogodkov, analizirali minuli teden, dali poudarek tistemu, kar si bo zaslužilo, z gosti v studiu, kdaj tudi na terenu, zagotovo pa vsako nedeljo po televizijskem dnevniku”. Da se bodo v oddaji, tako kot smo vajeni že iz Studia City, naravnost posmehovali plačnikom prisilnega RTV-prispevka in izvajali skrajno levičarko propagando, je bilo jasno, ko je voditeljica Tanja Gobec napovedala prva gosta: “V prvo oddajo smo dobili ‘priznana’ gosta. Marsikdo od vas bere njune ‘pronicljive’ komentarje. Nocoj jih bomo tudi slišali!” To sta bila kar dr. Vlado Miheljak in dr. Janez Markeš. In celotna oddaja ni bila namenjena drugemu kot promociji premierja Šarca; Miheljak, ki je znan kot profesor na zloglasni FDV in komentator pri glasilu skrajne Levice Mladina, je med drugim povedal, da Šarec navdušuje “s svojim neagresivnim populizmom, s preprosto besedo, ki jo razume vsak slehernik slovenski, in po drugi strani, ki na nek način pove, na kakšen način ljudje med sabo občujejo. In to je neka novost, ki je prej leve stranke niso imele”. Markeš, ki je komentator tovarniškega glasila skupine Kolektor Delo v lasti ustanovnega člana Foruma 21 Stojana Petriča, ni zaostajal, med drugim je dajal, da Šarec trasira “dejansko eno posrečeno kombinacijo tega, v kar so se ljudje prelevili, tega, kar ta čas potrebuje, in to, kar ta trenutek realno v politiki sploh lahko obstoji. Kot jaz gledam, je to zelo zanimiva inovacija”. O njegovem delu in programu tako ni bilo govora, saj tako ali tako razen razdeljevanja bonbončkov nima nič za pokazati, je pa Miheljak izpostavil, da utegneta za njegovo priljubljenost biti kriva Alenka Bratušek in Miro Cerar s svojimi “uspehi”, ter njun poraz po volitvah primerjal s tistim od Antona Ropa. Tega, da je edini uspeh Bratuškove sprejem nekaterih ukrepov, ki jih je zastavila že predhodna vlada Janeza Janše, ni omenil, prav tako pa ni omenil, če je kot Cerarjev “uspeh” mislil odlašanje z nujnimi reformami, kot so davčna, pokojninska ali zdravstvena reforma.
Že teden prej so novinarji in uredniki RTV Šarca razglasili za osebnost leta 2018, v studio pa ga je prišla hvalit Miša Molk
Že malo pred novim letom so na RTV razburili, ko so Šarca razglasili za osebnost leta 2018, in to kar po izboru novinarjev in urednikov, pa čeprav naj bi bila RTV nepristranska. Da pa je bila zadeva še bolj bizarna, je njegovo delo v studio prišla komentirat kar Miša Molk. Ta je v studiu takrat s komentiranjem dokazala, da je še manj kompetentna kot povprečen novinar RTV, v tej smeri pa je potekal tudi pogovor. Uvodoma jo je voditeljica vprašala, če se ji je že porodilo kakšno vprašanje, ki bi ga postavila Šarcu, na kar je odgovorila: “Marsikaj bi lahko z njim govorila, saj je večplasten človek in zelo razgledan človek, bi ga pa vprašala, zakaj mu je tako všeč film Clinta Eastwooda Gran Torino, to me pa zanima.” Od vseh problemov, ki pestijo davkoplačevalce, se očitno Molkovi najpomembnejše vprašanje za Šarca zdi kar o nekem filmu, tudi po katastrofalnem dosedanjem delu vlade pa še vedno ni sposobna razumeti skepse, ki je bila prisotna pred volitvami: “Mene osebno ne, je bilo pa res veliko skepse in celo podcenjevanj, pri obeh njegovih kandidaturah. Mislim, da je res zelo, zelo sposoben človek. Bilo je tudi veliko opletanja s Serpentinškom, kot da bi mu to zamerili, ampak komiki so izjemno resni ljudje, strogi do samih sebe. Tudi on je bil, ko je bil tudi na televiziji v službi, vse časopise, spremljal je misli politikov, torej se je tudi identificiral z njimi in prebiral, kaj počnejo. Sicer pa so od nekdaj bili dvorni norčki tisti, ki so nastavljali ogledalo družbi in vladajočim in vsi so se smejali, samim sebi seveda. Tako da bi se tudi znala v bran postaviti njegovi retoriki, kot da ne znamo več sprejemati te preproste, elementarne govorice. Marjan Šarec dobro ve in to tudi namenoma, da Serpentinška razume veliko več ljudi kot visoko intelektualni jezik.”
J. Ž.