“V tem primeru zelo verjetno tudi nimamo več finančnega ministra,” je finančni minister Andrej Bertoncelj (LMŠ) včeraj novinarjem povedal, kaj se bo zgodilo, če bo državni zbor jutri potrdil proračuna za prihodnji leti s poslanskimi dopolnili, ki so jih v odboru za finance izglasovali prejšnji teden.
Državno porabo so poslanci povečali za več sto milijonov evrov in s tem prebili tudi omejitve, ki jih določa fiskalno pravilo. Najbolj sporni sta dopolnili o 140 dodatnih milijonih za občine, ki sta ju predlagali opozicijski SDS Janeza Janše in NSi Mateja Tonina, podprla pa tudi Levica Luke Mesca. Skupaj imajo 41 glasov. Bertoncelj je tudi proti 90-milijonskemu dodatku za gorenjsko železnico.
Je tujec lahko minister?
Zdi se, da bo Bertoncelj ostal minister. Kot je povedal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič, so se predstavniki vladnih strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki združujejo 43 poslancev, že dogovorili, da bodo v četrtek v državnem zboru črtali te že v državni proračun in spremljajoče zakone vključene popravke. Nekoliko je še težava, ker vladajoči v DZ nimajo večine, a z nekaj pomoči obeh manjšincev in SNS Zmaga Jelinčiča jo lahko dosežejo.
Je pa predsednica SAB Alenka Bratušek včeraj povedala, da namerava za ministrico za kohezijo premierju Šarcu že mesec dni predlagati avstrijsko državljanko Angeliko Mlinar, ki je za SAB kandidirala na evropskih volitvah. Predstavili so jo takrat tako:
Na volitvah poslancev v državni zbor Mlinarjeva ne bi mogla kandidirati, ker ni naša državljanka in zato v Sloveniji nima pravice voliti in biti voljena. Mnenja, ali je tuj državljan, ki nima volilne pravice, lahko minister, so različna. Praviloma veljajo za ministre enaka pravila kot za poslance in v tem primeru Mlinarjeva ne bi mogla postati niti kandidatka. A razlage zakonov so različne. Državljanstvo Mlinarjevi že nekaj časa urejajo, a postopki niso hitri. Precej neobičajno je, da nekdo zaprosi za državljanstvo, da bi lahko bil minister, torej eden od političnih voditeljev države.
Ni podobno Bajuku ali Česniku
V medijih dogajanje primerjajo z vstopom v slovensko politiko premierja in finančnega ministra Andreja Bajuka, kar pa je povsem napačna primerjava. Bajuk je imel slovensko državljanstvo. Podobno, kot ga je imel in ga ima minister za zamejce v sedanji vladi Peter Česnik, ki je v politiko vstopil preko Zaresa, danes pa je v SAB, lep del poklicne kariere pa je preživel v Avstraliji.
Za “liberalne” politike spretnosti ravnanja mimo ali povsem na robu zakonov niso neobičajne. V Spletnem časopisu sem zadnji mesec poročal o Nikoli Damjaniću, ki je bil programski svetnik na predlog PS Zorana Jankovića. Svetnikom zakon, da bi zmanjšal možnost korupcije, prepoveduje sklepanje poslov z javnim zavodom RTVS. Leta 2005 pa je Damjanićeva agencija Ninamedia dobila posel merjenja javnega mnenje za TVS. Zakon so obšli na obraten način, kot ga bo zdaj Mlinarjeva. Damjanić se je umaknil kot lastnik Ninamedie, letos pred poletjem, ko ni več programski svetnik, pa je popolno lastništvo spet prevzel.
Iz PS prihaja Bratuškova, ki zdaj predlaga tujo državljanko za ministrico. Na posnetku je Alenka Bratušek, ki lani ni bila izvoljena za poslanko, podobno to ni uspelo niti šefu DeSUS Karlu Erjavcu, s katerim klepeta, izvoljena pa ni bila za evropsko poslanko niti Mlinarjeva:
Ima pa Mlinarjeva tudi nekaj pozitivnih plati za prevzem resorja, ki skrbi za pridobivanje evropskega denarja, v katerem je premier Marjan Šarec Bratuškovi odstopil že dva ministra: najprej Marka Bandellija, pred dobrima dvema mesecema pa še Iztoka Puriča. Mlinarjeva, denimo, kot avstrijska državljanka nima težav z nemškim jezikom in ima izkušnje iz Evropskega parlamenta, kjer je nekoč zastopala avstrijsko liberalno stranko.
Peter Jančič, Spletni časopis