“Šok v Krškem Martinu Novšaku grozi do pet tisoč evrov kazni, za Roberta Goloba bi lahko bilo še veliko dražje! Ministrstvo za gospodarstvo namreč zahteva vračilo vseh preveč izplačanih plač po zakonu Mateja Lahovnika za zadnjih pet let. To gre v skupini Gen-I v stotisoče evrov,” je zapisal urednik Planet TV Mirko Mayer. Gre za hud udarec za Goloba, ki je prepričan v svojo nenadomestljivost in uspešnost poslovanja. A kot smo že poročali se nekatere podružnice nahajajo v rdečih številkah, donosnost podjetja pa je bistveno nižja od tuje konkurence. Mayer pa je v nadaljevanju še zapisal, da naj bi Golob od leta 2016 v povprečju služil dobrih 90 tisoč evrov neto letno več kot dopušča Lahovnikov zakon. “Če bo moral vračati plače za celotno obdobje svoje zadnje managerske pogodbe, bo znesek vračil presegel vrtoglavih 460 tisočakov! Vse kaže, da je Gen-I Robertu Golobu od 2016 izplačal za okoli 1,2 milijona evrov bruto preveč, glede na veljavno zakonodajo!”
Po poročanju STA je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pričelo s prekrškovnimi postopki zoper nadzorne organe podjetij Gen-I, Gen-EL, Gen-I Esco in Elektro Energija. Razlog za to naj bi bil nepravočasno posredovanje pogodb z direktorji podjetij, in sicer v skladu z zakonom nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, po lastniških spremembah. Obenem je še dodatno pozvalo nadzornike Gen-I, k preverbi skladnosti izplačevanja vodilnim v tem podjetju.
Gre za družbe, ki so večinsko v državni lasti. Razlog za uvedbo prekrškovnih postopkov je, da nadzorni organi v teh podjetjih pristojnemu ministrstvu niso v ustreznem roku poslali pogodb z direktorji podjetij, kar določa zakon, ki govori o prejemkih poslovnih oseb v gospodarskih podjetjih, ki so večinsko v državni lasti ter samoupravnih lokalnih skupnosti po spremembah strukture lastništva.
Odgovornost za vračanje previsokih prejemkov je v pristojnosti nadzornih organov
Spomnimo, da zakon določa, da člana nadzornega organa doleti kazen za kršitev, če poda svoj glas za sklenitev pogodbe, ki je v neskladju z zakonom. Obenem pa zakon predvideva še odgovornost predsednika, ki je na vrhu tega organa nadzora, in sicer v primeru, da nadzorni organ te pogodbe, sklenjene s poslovno osebo, takoj potem, ko je bila sklenjena, ne pošlje ministrstvu.
V povezavi z vračanjem domnevno neosnovanih prejemkov pa so na ministrstvu podali pojasnilo, da je v skladu z zakonom pristojno zgolj za to, da ugotavlja neskladnosti ter uvaja postopke proti članom nadzornih organov. Vendar pa ni pooblaščeno za kontrolo vračanja prejemkov, ki so bili previsoki. Odgovornost za zagotovitev vračanja tovrstnih prejemkov pa je v pristojnosti nadzornih organov. Slednji namreč tudi sklepajo pogodbe s poslovodnimi osebami.
Podružnica Gen-I v Milanu ima kar dva direktorja
Portal Siol pa poroča, da je predsednik uprave Robert Golob zgolj v letu 2020 mesečno prejemal približno 18 tisočakov evrov neto plače. Kot kaže pa bi se lahko zgodilo, da bi moral presežke pri izplačilu vračati. “Velika plača, itak. Sem ponosen nanjo? Sem,” pa je svojo plačo nedavno komentiral Golob. Ob tem je še navedel, da njegova fiksna plača sploh ni najvišja na področju energetike.
Spomnimo še: Nedavno smo tudi poročali, da je italijanska podružnica družbe Gen-I v Milanu edina, ki ima zaposlena kar dva direktorja. Ob koncu leta 2019 je bila namreč tam nameščena bivša prva dama SDH Lidia Glavina, ki je kar tri leta opravljala nadzor državnih podjetij oziroma njihovega delovanja, torej tudi Gen-I. O tržaški Slovenki Glavini so, odkar se je pojavila na čelu SDH, krožile dvoumne informacije o tem, kdo sploh je in kako je prišla na vrh SDH.
Hojs je prepričan, da je mogoče najti direktorja, ki bo podjetje vodil bistveno bolje
Seveda zgodba ni razložljiva brez vpletenosti tranzicijske globoke države, ki ima svojo izpostavo od udbovskih poslov naprej (Safti, KB 1909 ipd.) tudi v Trstu. Odtod tudi običajnemu državljanu nerazumno visok “sporazum” z Glavino – 11 tisoč bruto na mesec, službeni avto in službeni telefon, medtem ko ji v službo sploh ni bilo treba hoditi! Nekdanja vodja SDH Glavina je po svojem odhodu z vrha državnega holdinga obdržala nerazumno visoko plačo – približno 11 tisoč evrov bruto mesečno, službeni avto in telefon, v službo pa ji sploh ni bilo treba hoditi.
Domen Mezeg