O hitrem spreminjanje volilne zakonodaje, ki ga je predlagalo kar 59 poslancev (LMŠ, SD, SMC, NSi, SNS in SAB) takoj po odstopu premierja Marjana Šarca, bo državni zbor marca splošno razpravljal. Zahtevalo je prvo branje o tem, kaj so sploh cilji, 26 poslancev SDS.
SDS je v slovenski politiki v preteklosti odločno zagovarjala večinski sistem, da bi bili iz okrajev izvoljeni kandidati, ki jih je volilo največ volivcev, kar bi odpravil množico majhnih strank in težave pri vodenju države, ki iz tega izvirajo.
Ustavno sodišče tega ni zahtevalo
A načrti majhnih strank so povsem drugačni. Vodja poslanske skupine Liste Marjana Šarca Brane Golubović je po odstopu Šarca predlagal, da bi parlament spremenil sistem volitev poslancev zaradi sodbe ustavnega sodišča tako, da bi še bolj volili stranke. Ustavno sodišče ni zahtevalo te spremembe sistema volitev. Obratno. Zavrnilo je oceno, da je sedanji sistem neustaven in celo posebej opozorilo, da je stvar svobodne odločitve poslancev, ali ga bodo spreminjali.
Za spremembo sistema volitev je potrebna ustavna večina. Dve tretjini poslancev. Enaka večina je potrebna tudi za spremembo ustave, v katero so poslanci z levega dela dvorane ob pomoči združene SLS in SKD leta 2000 zapisali, da smemo ljudje voliti le stranke, da jim ne bi bilo treba uzakoniti večinskega sistema, za katerega je bilo največ ljudi na referendumu, uzakonitev pa je zaradi odločitve ljudi zahtevalo tudi ustavno sodišče. V večinskem sistemu bi bili iz 88 okrajev izvoljeni zmagovalci. Posledica spremembe leta 2000 je bil nastanek NSI, ker sta tedanji premier Andrej Bajuk in Lojze Peterle takoj izstopila iz pred tem združene SLS+SKD. Z očitkom, da je stranka prelomila zaveze ob združevanju. Združitev bi bila smiselna le, če bi obveljal večinski sistem. Na volitvah je SLS+SKD po tem doživela enega najhujših polomov v zgodovini strank na volitvah pri nas. Huje je doslej zgrmela le še Pozitivna Slovenija (PS) Zorana Jankovića.
Popravkov okrajev pa od nikoder
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je neustaven zakon o volilnih okrajih, ker se ti med seboj preveč razlikujejo. Poslanci bi morali to popraviti najpozneje do konca letošnjega leta. Zadošča navadna večina. Mogoče bi bil, če bi kdo predlagal, tudi do morebitnih predčasnih volitev. A ni.
Določitve okrajev sodišče za vsak slučaj celo ni razveljavilo, saj bi s tem lahko povzročilo protiustavno pravno praznino, če večini v državnem zboru ne bi uspelo popraviti napake v ureditvi do konca letošnjega leta. Poslanci slovijo po nesposobnosti, da bi storili, kar zahteva ustavno sodišče.
Popravke velikosti okrajev so sodniki zahtevali, ker je razlika med Grosupljem s 30.991 volivci, kjer je bil s 7020 glasovi izvoljen Janez Janša in Hrastnikom z 8.301 volivci, iz katerega sta bila z 800 glasovi izvoljena Soniboj Knežak (SD) in s 373 glasovi Ivan Hršak (DeSUS), preprosto neznanska. Namesto za desetino ali dve je več kot trikratna. Mandati se strankam delijo na ravni enot in države in doslej je veljalo, da te razlike niso res pomembne. Ustavno sodišče je odločilo drugače.
59 poslancev LMŠ, SD, SMC, Levice, NSi, SAB in SNS je predlagalo spremembo, ki je ustavno sodišče ni zahtevalo in za katero je nujna ustavna večina, ki je nimajo. In to v času, ko je njihov premier ravno odstopil iz zahteval razpust parlamenta in predčasne volitve. Razpuščen parlament ne sme spreminjati volilnega zakona. Z volitvami pa vsi predlogi sprememb zakonov, ki še niso potrjeni, končajo v smeteh.
Iz SAB so sicer povedali, da bi sistem spremenili že za predčasne volitve, ki bi jih zaradi tega, da bi to lahko dosegli, tudi prestavili. Do takrat pa bi državi vladala nekakšna tehnična vlada. Kakršna je pravzaprav bila že dosedanja vlada Marjana Šarca (LMŠ), katere edina tehnika je bila preprečiti prevzem oblasti relativnemu zmagovalcu volitev, torej SDS Janeza Janše. Rezultat volitev je bil takšen:
Tudi po spremenjenem sistemu, ki ga predlaga Golubović, bi se mandati delili strankam po deležu, ki ga dosežejo. Število strank bi ostalo podobno. In vse težave tudi. Bi se pa spremenil način odločanja v drugem krogu, ko se deli, kdo iz stranke bo postal poslanec. Na način, da bi več možnosti izbire omogočili volivcem, navduši pa to že spet šefe majhnih strank, denimo Alenko Bratušek (SAB), ki bi se ji težje zgodilo, da ni izvoljena, čeprav je njena stranka prišla v državni zbor. Ob njej na zadnjih volitvah, ker je sedanji sistem pri tem neugoden, ni bil izvoljen še Karl Erjavec (DeSUS).
Peter Jančič, Spletni časopis