Slovenija se je po indeksu ekonomske svobode za leto 2017 znova uvrstila med “večinsko nesvobodne države” in pristala na sramotnem 97. mestu, v primerjavi z lanskim letom pa je nazadovala za 1,4 odstotka in je tako druga najslabša država Evropske unije, takoj za Grčijo. Pred nami so poleg drugih države Burkina Faso, Kambodža in celo Bosna in Hercegovina.
Poročilo Ekonomska svoboda sveta meri stopnjo, do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. Poročilo ocenjuje svobodno izbiro posameznika pri ekonomskih odločitvah in to, ali je zasebna lastnina zaščitena. Ali po domače povedano: ekonomska svoboda pomeni, koliko se država vmešava na področje gospodarstva, kako trden ima pravni sistem, ki varuje lastninske pravice, in kako je regulirana oziroma birokratizirana. Poleg tega vključuje še trdnost valute in svobodo mednarodne trgovine, skupno pa vključuje kar 42 kazalnikov. Rezultati letošnjega poročila se nanašajo na podatke iz druge polovice leta 2015 ter prve polovice leta 2016, ko je oblast v rokah že trdno obvladovala leva koalicija pod vodstvom Mira Cerarja.
Slovenija od leta 2008 izjemno nazadovala
Slovenija se je v letošnjem letu uvrstila na 97. mesto, kar pomeni, da zasedamo enako mesto kot lani, s tem, da smo nazadovali za 1,4 odstotka. Podrobno poročilo opisuje pomanjkanje strukturnih reform – predvsem delovnopravne, šibke državne institucije pa onemogočajo dolgoročni gospodarski razvoj. Med največjimi kritikami poročila ostaja slovensko pravosodje, ki je še vedno neučinkovito in občutljivo na politično vmešavanje, hkrati pa je neustrezno financirano.
Še vedno velik problem ostaja razširjena korupcija. Trgovina je razmeroma svobodna, vendar so dobički iz nje precej šibki zaradi pomanjkanja napredka pri finančnih naložbah ter investicijah, ki so ključnega pomena za vzdrževanje odprtih trgov. Država se sooča s 7,7-odstotnim proračunskim deficitom.
Podrobnejša analiza poročila razkrije, da je Slovenija najvišje mesto na lestvici ekonomske svobode zasedla leta 2010, ko so za izdelavo indeksa ekonomske svobode bili uporabljeni podatki iz leta 2008. Od menjave vlade konec leta 2008 je Slovenija padala na lestvici nadaljnjih šest let. Seveda ni treba posebej poudarjati, da imajo največ zaslug za ekonomski propad leve vlade, ki so se upirale strukturnim reformam in privatizaciji ter se brezglavo zadolževale. Vse skupaj še bolj v kontekst postavi nadaljevanje vladavine komunistov, ki so državo vzeli za talca in onemogočajo vsakršne spremembe.
Nekoč revna Estonija postala zgled tranzicijskim državam
Posebej velja izpostaviti Estonijo, nekoč revno republiko nekdanje Sovjetske zveze, na letošnji lestvici pa je zasedla odlično 6. mesto. Zasluge za tako uvrstitev pripisujejo predvsem vladi, ki spodbuja visoko raven ekonomske svobode, ki jo omogočajo poenostavljen davčni sistem z nizkimi davčnimi stopnjami, odprtost tujim investicijam in odprtost mednarodni trgovini. Med zelo pomembnimi parametri je tudi vladavina prava, ki vlada v Estoniji. Kljub svoji majhnosti jim je uspelo postaviti neodvisen in učinkovit pravosodni sistem. Kot poudarjajo strokovnjaki, se estonska vlada trudi še naprej zagotavljati nizko zadolženost, ki je ena od najnižjih na svetu, ter tako skrbi za dolgoročno fiskalno vzdržnost.
Lestvico ekonomske svobode se letno pripravlja od leta 1996, ko je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije Douglassa Northa, Garyja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.
C. Š.