Svoboda govora in svoboda izražanja sta srčika vsake resnično svobodne in demokratične družbe. Brez njiju ni mogoče uresničevati svobodnih volitev, ni mogoče oblikovati odgovorne oblasti in ni mogoče graditi družbenega soglasja na temelju resnice. Vsaka demokracija je odvisna od tega, da imajo državljani dostop do različnih mnenj in do objektivnih informacij, ki jim omogočajo, da se o stvareh odločajo svobodno in premišljeno.
Toda v Sloveniji danes ta temeljna pravica razpada pred našimi očmi.
Preberite še: Davčna reforma za razvoj
Medijski prostor, ki bi moral biti pluralen, kritičen in v službi resnice, je vse bolj ujet v enoten ideološki okvir. Osrednji mediji, ki naj bi bdeli nad oblastjo, so postali njeni priveski. Številni pomembni dogodki, afere in spodrsljaji aktualne vlade in njenih članov ostajajo spregledani ali pa poročani na način, ki minimizira odgovornost in ščiti vladajoči tok. Ta tok pa ni nastal naravno. Zrasel je na negativni emociji “samo, da ni Janša”. Na tej prazni ideološki mantri se je zgradil sistem, ki ni zavezan vrednotam demokracije, temveč lastnemu obstanku.
Zaradi tega Slovenci danes živimo v navideznem občutku svobode.
Res je, da se lahko svobodno gibamo, da se lahko med seboj pogovarjamo, da lahko izbiramo med več strankami na volitvah. A če do nas ne prihajajo celovite in resnične informacije, če nam je odvzet vpogled v vse plati političnega in družbenega dogajanja, potem naša svoboda odločanja ni več resnična. Je iluzija svobode, ki jo živimo, medtem ko so naši pogledi, naše izbire in naša volilna volja oblikovani v okvirih, ki jih začrtajo drugi.
Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se posegi v svobodo izražanja zdaj dogajajo celo v samem hramu demokracije, v parlamentu. Prostor, ki bi moral biti svetišče soočanja različnih idej, mnenj in argumentov, postaja prostor cenzure. Tisti, ki mislijo drugače od oblasti, se jim z glasovalno večino dobesedno odvzema beseda. Argumenti, ki jih leva oblast ne želi slišati, so utišani, še preden so izrečeni.
To niso več posamezni zdrsi. To je sistemski napad na samo bistvo demokracije.
Žal preveč Slovencev tega še ne vidi. Preveč ljudi verjame, da svoboda pomeni le možnost gibanja in govora med prijatelji, brez zavedanja, da je resnična svoboda nekaj veliko globljega: svoboda dostopa do resnice, svoboda oblikovanja lastnega mnenja brez manipulacije in svoboda, da se oblast nadzoruje in kritizira.
Če izgubiš pravico do resnice, izgubiš svobodo.
In če izgubiš svobodo izražanja, ne moreš več zaščititi nobene druge pravice.
Zato moramo znova postaviti vprašanje: Smo Slovenci danes res svobodni? Ali pa smo svobodo zamenjali za udobje, resnico za udobne laži in demokracijo za nadzorovani videz demokracije?
Prvi korak k spremembi je priznati, da imamo problem. In da svoboda, prava svoboda ni nikoli podarjena, ampak si jo mora vsak narod vedno znova izboriti. Zato je to potrebno imeti v mislih, ko bomo na naslednjih volitvah razmišljali, komu zaupati svoj glas.
Dominik Štrakl