Rusija vpliva na volitve in referendume v državah EU z dezinformacijami, kibernetskimi napadi in podpiranjem proruskih politikov, da bi oslabila zahodne demokracije ter okrepila svoj vpliv na tujem.
Analiza PAP izpostavlja sedem primerov ruskega vmešavanja. Nemčija je glavni cilj ruskih dezinformacij, zlasti po napadu na Ukrajino (2022). Rusija podpira skrajne stranke (tako skrajno leve kot desne, npr. AfD), izvaja kibernetske napade in širi lažne novice (npr. operacija “Storm-1516”). Po razpadu vlade (novembra 2024) se ruski vpliv stopnjuje.
Romunija: Na volitvah 2024 je proruski kandidat Calin Georgescu nepričakovano zmagal v prvem krogu, podprt s 85.000 kibernetskimi napadi in 25.000 lažnimi računi. Volitve so razveljavili zaradi suma ruskega vmešavanja. Moldavija: Rusija je kupovala glasove (približno 300 tisoč) in širila dezinformacije, a je proevropska predsednica Maia Sandu zmagala. Referendum za vstop v EU je tesno uspel.
Francija: Rusija je vplivala na volitve 2024 z manipulacijami na družbenih omrežjih, podpirala skrajno desnico (RN) in poglabljala družbene razdore. Gruzija: Volitve 2024 so bile označene kot “ruska operacija” z nakupom glasov in elektronskimi goljufijami. Protestniki zahtevajo nove volitve po odložitvi pogajanj z EU.
Velika Britanija: Rusija je vplivala na škotski referendum (2014) in brexit (2016) z dezinformacijami prek medijev (RT, Sputnik) in botov. Španija: Rusija je podpirala katalonski referendum (2017) z dezinformacijami in vohuni, čeprav trdih dokazov primanjkuje.
Ruske metode vplivanja na volitve po svetu (bolj splošno):
Družbena omrežja: Koordinirane kampanje z lažnimi računi širijo vsebine za poglabljanje družbenih razdorov (npr. operacija IRA v ZDA 2016, Katalonija 2014, Brazilija 2022).
Kibernetski napadi: Vlamljanje v volilne sisteme in registre volivcev (npr. ZDA 2016, 21 zveznih držav).
Kompromitacija: Kraja in objava občutljivih materialov za diskreditacijo kandidatov (npr. e-pošta Hillary Clinton 2016, Macron 2017).
Dezinformacije: Lažni fact-checking, recikliranje sprevrženih informacij in podtikanje prokremeljskih narativov za oslabitev EU ali širjenje antiukrajinskih stališč.
Operacija “doppelganger”: Ustvarjanje lažnih spletnih strani, ki posnemajo zahodne medije, in širjenje fiktivnih člankov (npr. proti Poljski 2023).
Najemniki: Destabilizacija prek plačancev, kot je Wagnerjeva skupina v Srednjeafriški republiki, za nadzor nad viri in vplivom.
Manipulacija v medijih: Uporaba starih ali zmanipuliranih medijskih vsebin in senzacionalističnih naslovov za učinkovitejše širjenje laži. Te metode destabilizirajo volilne procese in krepijo ruske interese.
Domen Mezeg