December 2014. Pada močan dež, na cesti je poledica. Naš drugorazredni sogovornik, ki pa želi ostati anonimen, je na poti v službo. Mudi se mu, a na Šmartinski cesti v smeri BTC-ja je, tako kot je v navadi za ta letni čas, velika gneča. Avtomobili se premikajo zelo počasi, zato tudi naš sogovornik večkrat pogleda na telefon. In ravno to je zanj usodna napaka, saj se kolona pred njim sunkovito ustavi, zato trči v avtomobil pred seboj. Hitrost sicer ni velika, največ 15 kilometrov na uro, a vseeno poči, zato se v naslednjem križišču takoj za semaforjem umakne na pločnik, kjer iz vozila pred njim izstopi nasmejana voznica, stara okrog 30 let. Oba se hitro sporazumeta, da se ni zgodilo nič takšnega, saj je bila hitrost avtomobila izjemno majhna. Na vozilu našega sogovornika se ne pozna prav nič, tudi voznica ni prepričana, če je na njenem vozilu dejansko prišlo do poškodbe. A ker je na zadnjem delu vozila opaziti manjšo razpoko na prečni letvici, vseeno prosi našega sogovornika, naj ji pusti telefonsko številko, za vsak slučaj, saj je avto od njenega fanta in ni prepričana, ali je praska že od prej ali ne.
“In to je bila usodna napaka,” nam pove sogovornik, ki se spominja, da je štiri dni po nesreči prejel anonimen telefonski klic. “Moški glas na drugi strani je trdil, da sem mu razbil avto in da je njegova partnerka poškodovana. Da jo močno boli glava in da bo verjetno morala na slikanje glave. Vse skupaj se je slišalo neverjetno, saj sva trčila pri izjemno majhni hitrosti. Nihče pa si seveda drugemu ne želi povzročiti nesreče s telesno poškodbo. Od mene je na vsak način želel evropsko poročilo, oziroma, da mu izročim kuponček, ki bi ga vnovčil,” nam razloži. Spominja se, da je najprej govoril s svojim zavarovalniškim agentom, kateremu pa se je zdelo skrajno nenavadno, da ga nasprotna stranka kliče šele čez štiri dni. Zakaj ni, če je avto res poškodovan, poklicala naslednji dan? Po več dneh je to težko dosegljivo, ljudje počno marsikaj, da bi od zavarovalnice iztržili denar.
In ravno zato se je naš sogovornik odločil, da moškemu na drugi strani telefona ne bo izročil evropskega poročila. Z voznico sta se namreč na kraju nesreče sporazumno razšla, si segla v roko in se odpeljala vsak v svojo smer. “A hitro je postalo jasno, da se par ne bo kar tako sprijaznil. Nato me je klicala še njegova soproga in me izsiljevala, naj ji izročim kuponček, sicer se bo na policiji zlagala, da sem pobegnil s kraja nesreče. Zadeva je postala jasna. Ker sem odložil telefon, klici pa so se še kar vrstili, sem vse slabše spal. Nisem vedel, kaj naj storim, razmišljal sem celo, da ju prijavim na policiji zaradi nadlegovanja,” se spominja naš sogovornik. A to ni bilo potrebno. 14 dni kasneje je policija namreč poklicala njega.
Na policiji ga je lažno prijavila, da ji na kraju nesreče ni želel podpisati evropskega poročila
“Bilo je dan pred božičem, ko sem se moral oglasiti na policijski postaji. Voznica je naivni policistki v joku dejala, da na kraju nesreče nisem želel podpisati evropskega poročila, njo pa, da močno boli glava, da ne more spati in ne more hoditi v službo. Policistka moje plati zgodbe niti slišati ni želela, saj je imela voznica s seboj zdravniško potrdilo, da jo močno boli glava in da ma resne težava. Ne glede na to, da si je voznica celo izmislila kraj nesreče in smer vožnje. Za kraj nesreče je namreč označila križišče 500 metrov proč in dejala, da sta se peljala v smeri centra, in ne v smeri trgovinskega centra BTC, kar je bila resnica,” pravi. Naš sogovornik je na koncu od policistke dobil kazen zaradi neprimerne varnostne razdalje, ki jo je tudi plačal.
A je zadevo začel raziskovati tudi sam. Hkrati, ko je voznica trdila, da zaradi ekstremnih bolečin v glavi ne spi in ne hodi v službo, je ob koncu tedna na socialnem omrežju Facebook objavljala fotografije iz Kranjske Gore, kjer uživa na smučariji s svojo družino. “Kako lahko smuča, če jo boli glava? Tukaj nekaj močno smrdi. Hitro mi je postalo jasno, da sem žrtev prevare, ko se želi par okoristiti z nesrečo in z igranjem telesne poškodbe priti do poceni odškodnine,” se spominja naš sogovornik.
Največ zavarovalniških goljufij ravno na področju avtomobilskih zavarovanj
Zavarovalniške prevare so sicer na splošno eno od področij, od katerega si mnogi obetajo, da bodo pridobili veliko, a pogosto ostanejo praznih rok. Statistika kaže, da se pri zavarovalnih zlorabah ne razlikujemo veliko od svetovnega povprečja. Iznajdljivost ljudi pri njih pa ne pozna meja. Prevare z zavarovanjem niso omejene le na cestni promet, veliko večji zneski se vrtijo tudi v zdravstvu in pri delovnih nesrečah na primer.
Največ zavarovalniških goljufij na področju avtomobilskih zavarovanj zaznavajo predvsem pri telesnih poškodbah iz AO in AO plus zavarovanj, kjer na podlagi zdravniških potrdil zavarovanci želijo iztržiti odškodnino. Predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana Matej Cimerman je pred časom za Dnevnik izjavil, da zdravniki niso policisti in se zato z lovljenjem hlinjenih poškodb posebej ne ukvarjajo. “Če pacient pravi, da je padel in da ga boli glava, mu verjamemo. Seveda si lahko to izmisli. Kakšnih hujših poškodb se sicer tako ali tako ne da zaigrati. Kako se je poškodba zgodila, pa načelno verjamemo pacientu. Če sumimo o kaznivem dejanju, to prijavimo policiji,” je takrat povedal travmatolog.
Voznica je zdravljenje bojda zaključila šele leta 2017!?
No, s prijavo na policijo se zgodba za našega sogovornika še ni zaključila. Potem je voznica pisala tudi njegovi zavarovalnici Adriatic in zahtevala odškodnino zaradi počene letvice. Naš sogovornik je avtomobil odpeljal na cenitev, kjer je cenilec potrdil, da je bil trk tako majhen, da kakšne resne telesne poškodbe niso mogoče in jih zavarovalnica tudi ne bi priznala. So pa voznici vseeno priznali nekaj sto evrov za letvico in ji to tudi izplačali. Naš sogovornik je pričakoval, da se zgodba tukaj konča, a se ni.
Marca leta 2017, dve leti in pol po nesreči, je na dom prejel pismo vozničinega odvetnika, v katerem je pisalo, da je njegova klientka ravnokar uspešno zaključila zdravljenje zaradi hude poškodbe glave in da zahtevajo številko zavarovalne police, sicer pa da bodo šli v zasebno tožbo. “Nisem mogel verjeti svojim očem, dve leti in pol po trku v koloni pri hitrosti 10 kilometrov na uro se voznica pojavi odločena, da bo od zavarovalnice izmolzla še odškodnino za telesno poškodbo,” se spominja anonimnež, ki pravi, da so se klici izsiljevalca nehali šele po dobrega pol leta. Sicer pa mu ni preostalo drugega, kot da odvetniku sporoči številko police. Kako se je zadeva odvijala naprej, ne ve, na zavarovalnici so mu rekli, naj se s tem ne obremenjuje, saj se bodo z voznico ukvarjali sami. “A še dolgo, dolgo potem me je skrbelo, kdo me spet kliče na telefon!”
Učna ura za našega sogovornika, da v življenju ne sme biti naiven. In tudi na mobilni telefon med vožnjo raje ne bo več pogledal.
T. F.