V petek, 22. junija, bo napočil čas, ko bo potekala ustanovna seja novega sklica državnega zbora, ki se konstituira, ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov. Po potrditvi mandatov državni zbor izvoli svojega predsednika. Za pripravo prve seje državnega zbora skrbi njegov dotedanji predsednik. Prvo sejo državnega zbora pa do izvolitve njegovega novega predsednika vodi najstarejši poslanec iz novega sklica. Možnost, da bodo poslanci novega predsednika državnega zbora tudi dejansko izvolili, je zelo majhna, saj je še vedno nejasna sestava bodoče vladne koalicije. Bolj verjetno je, da bo državnemu zboru predsedoval začasni predsednik ali pa da bo seja končana brez njegova imenovanja.
Nekateri začasni vodje poslanskih skupin o morebitnih kandidatih za mesto predsednika državnega zbora molčijo, drugi, recimo Matej Tonin iz Nove Slovenije, ne izključujejo možnosti, da bodo sami kandidirali za položaj. Kot skupni kandidat levosredinske koalicije se pojavlja ime predsednika Stranke modernega centra in premierja v odhodu Mira Cerarja. Najbolj izključujoči so v Stranki Alenke Bratušek in stranki Levica, v katerih so jasni, da za predsednika državnega zbora ne bodo podprli kandidata zmagovalke volitev Slovenske demokratske stranke.
Predsednik državnega zbora drugi najpomembnejši človek v državi
Če se zgodi, da poslanci v petek novega predsednika državnega zbora ne uspejo izvoliti, bo njegove dolžnosti začasno opravljal najstarejši poslanec v novem sklicu, to je Peter Jožef Česnik iz Stranke Alenke Bratušek. V tem primeru bo Česnik vodil tudi slavnostno sejo državnega zbora pred dnevom državnosti v nedeljo in bo imel na njej slavnostni govor. Po protokolu je predsednik državnega zbora drugi najpomembnejši človek v državi. Izvoljen je z večino glasov vseh poslancev. Predstavlja najvišje državno zakonodajno telo in vodi njegovo delo. Funkcija na nek način velja za prestižno, zato je bila vedno del koalicijskih usklajevanj. Uvrščen je v najvišji, 65. plačni razred, z bruto plačo 5.419 evrov. Pri delu mu pomagajo podpredsedniki, pri čemer eno mesto pripada največji opozicijski stranki.
Vprašanje kandidata za položaj predsednika državnega zbora je tesno povezano s sestavo bodoče koalicije, ki pa je v tem trenutku še neznanka. Začasni vodje poslanskih skupin so povečini zatrdili, da pogovori o morebitnih sodelovanjih potekajo ves čas, čeprav lahko že lep čas spremljamo sovražno izključevanje s strani prenekaterih strank levice. Če državni zbor na prvi seji ne izvoli podpredsednikov državnega zbora, predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter generalnega sekretarja državnega zbora, jih mora imenovati v 30 dneh od konstituiranja. Poslanci pa morajo v sedmih dneh od konstituiranja državnega zbora ustanoviti poslanske skupine. Poslancem predsednik državnega zbora v 30 dneh po potrditvi mandatov izda poslanske izkaznice, ki poleg osebnih podatkov navajajo še imuniteto poslanca.
Na ponedeljkovem sestanku so začasni vodje poslanskih skupin določili tudi sestavo mandatno-volilne komisije. Mesto predsednika komisije bo vsaj začasno pripadlo največji poslanski skupini, torej zmagovalki volitev Slovenski demokratski stranki, kandidat bo dosedanji vodja strankine poslanske skupine Jože Tanko. Po konstituiranju državnega zbora pa stečejo tudi postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora v 30 dneh po konstitutivni seji po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin državnemu zboru predložiti kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Borut Pahor bo moral tako kandidata za predsednika vlade državnemu zboru predlagati najpozneje do 22. julija.
Glede na to, da se je Slovenija znašla v res zapleteni situaciji, sta o omenjeni tematiki v sredini Hobotnici z voditeljem Borisom Tomašičem spregovorila tudi nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati in dolgoletni novinar in urednik Spletnega časopisa Peter Jančič. Po prepričanju Jančiča, ki je spremljal delo državnega zbora od samega začetka, je trenutna situacija v primerjavi s tisto leta 1996, ko je potekalo veliko usklajevanj in se je težko formirala koalicija, velika hujša. “Politična situacija je zapletena zaradi izključevalne pozicije večine levih strank.” Ob tem je izpostavil, da če pogledamo v zgodovino, je državni zbor vedno vodil poslanec iz največje vladne stranke ali druge največje vladne stranke. “Primera, da bi nekdo iz manjše stranke vodil državni zbor, ni. Sedaj imamo že na začetku uradni predlog s strani SMC, slišal sem samega Mira Cerarja, da kandidira za to funkcijo. Jasno je, da je stranka SD dobila večjo podporo, v primeru, da bo zavladala leva koalicija, s tega vidika mu ne gre, malo verjetno, da bi bila druga stranka v povezavi z SDS. V primeru, da Cerar postane predsednik državnega zbora, bi ta hkrati opravljal funkcijo premierja, ki opravlja tekoče posle. V zgodovini slovenskega parlamenta se kaj takega še ni zgodilo, da bi kdo opravljal dve funkciji. To bi bilo nerodno,” je prepričan Jančič.
Politična kultura padla na dno
Cukjati je spomnil na čas, ko je bil sam izvoljen za predsednika državnega zbora, ko je bila SDS zmagovalka in ni bilo izključevanja. “Drugačna je bila politična kultura in v teh letih je padla resnično na dno. Da se vnaprej izključuje in se ne pogovarja s človekom … Ne predstavljam si, kako bo državni zbor vodil nekdo, ki je izključevalen.” Za Državni zbor RS je tipično, da se mora predsednik z veliko mero rahločutnosti resnično pogovarjati z opozicijskimi poslanci in poslanskimi skupinami. “V tem primeru, ki ga imamo, je izključenost ogrožajoča. Leve stranke verjetno resno jemljejo, da se s SDS in Janšo ne bodo pogovarjale. Je zaskrbljujoče, to je znak, da ne bomo zlahka prišli do predsednika, namreč volitve so tajne. Glede na to, da morajo biti strukture vzpostavljene v 30 dneh, vsi odbori imenovani, je brez resnega pogovora med levimi in desnimi to neizvedljivo,” je prepričan Cukjati.
Za pameten prevzem oblasti je po besedah Jančiča pomembno, da se tisti, ki jo prevzemajo, zavedajo, da mora prevzemanje oblasti temeljiti na resnici. “Naravnost bi morali povedati, da želijo ohraniti oblast sedanje vlade in vključiti rezervne stranke, namesto tega pa si izmišljujejo razloge, zakaj nočejo sodelovati z zmagovalko volitev. Volivci so res odločili in zelo kaznovali dve vladni stranki – stranki SMC in DeSUS, SDS pa je dobila volitve in je relativna zmagovalka. Če volivcem prodajaš neumnosti, se ti to maščuje.” SDS po navedbah Jančiča ni ravnala nedemokratično in podtikala izjav posameznikov, niso naredili nič nedemokratičnega, leva stran pa je naredila veliko prekrškov, kot sta nepotrditev mandata Kanglerju in odvzem mandata predsedniku največje opozicijske stranke Janezu Janši. “Resnica je, da jim gre za oblast, in uporabili bodo vsa sredstva, da jo ohranijo. Da si izmišljuješ, je zelo nevarno.”
Ne pogovarjamo se – izraz sovraštva
Izključevanje predstavlja dno politične kulture, poudarja Cukjati in ob tem dodaja, da je jasno, da stranka stranko kritizira glede njenega ravnanja in glede odločitev. “To je nujno, koalicija in opozicija sta si v nasprotju.” Ob tem pa Cukjati izpostavlja, da tukaj nihče ni očital, kaj je Janša narobe naredil. Dejali so le: “Ne pogovarjamo se,” kar predstavlja izraz sovraštva. “To je nezdružljivo z resno politiko,” je prepričan Cukjati. “To se sedaj prenaša v parlament, upam, da te stranke niso nameravale s tem sovraštvom nadaljevati in da bodo pripravljene govoriti kot človek s človekom.” Po besedah Jančiča se je v medijih, ki so večinoma v rokah levice, govorilo le o tem, kaj je kdo rekel, ne pa kaj je kdo počel. “Nismo govorili o kršitvi ustave ali kaj, glavni problem so bile izjave kandidatov opozicije. Ta propaganda ni bila uspešna. LMŠ je dobila pol manj glasov kot SDS.”
Pred Slovenijo sta dva ključna problema: migrantski val (v času volilne kampanje je ostal prikrit) in pričakovana gospodarska kriza (Nemčija gre proti recesiji – ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico), podira se zdravstvo, pokojninska reforma bo pokazala zobe … Slovenija je pred pomembnimi vprašanji, pa se raje ukvarja z Janšo. “To je nerazumljivo,” poudarja Cukjati. Ob tem pa svari, da ko bo Slovenija leta 2021 predsedovala Evropski uniji, bo ob prevzemu funkcije veliko dela za parlament in vlado. Potrebno bo usklajevanje z vsemi akterji, s predsedniki odborov in delovnih teles, polovica pa jih je iz opozicije. Potrebno bo veliko sodelovanja, dogovarjanja, ob takem dnu pa se poraja vprašanje, kako bo to parlament vodil. “Če se kultura sodelovanja ne vnese v parlament, vse kritike ostanejo na tekočem traku. Nevarno je za državo, če se z resnimi problemi ne ukvarja.” Pri tem pa je Jančič dodal, da je bilo v predvolilnem času videti, da je glavno temo predstavljal shod levice proti sovražnosti (politični miting), niso pa se ukvarjali z realnostjo. “V Grčiji in Italiji imajo velike težave, takšne težave se lahko pojavijo v Sloveniji,” opozarja Jančič.
Če se koalicija ne formira, od petka naprej nimamo več komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kar pomeni, da so te službe do dogovora v parlamentu brez parlamentarnega nadzora, čeprav vemo, da so problemi in da obstajajo dokumenti, ki se jih ne da razkriti. Po prepričanju Cukjatija gre očitno nekomu leva vlada na roko. “Zaželeno, da se čim kasneje konstituira. V primeru, če bo prišlo do oblikovanja leve vlade, bo ta nestabilna, programsko neenotna, težko bo obvladovala probleme v državi.” Pri tem se je navezal na probleme v zdravstvu in dejal, da je v Sloveniji veliko oddelkov, ki se bodo danes ali jutri, kmalu zrušili. Kako odreagirati z nestabilno vlado, se sprašuje Cukjati, ki poudarja, da v parlament še nikoli nismo dobili toliko nejasnih vodenih programov za zdravstvo, kot jih imamo sedaj. “Trenutno poznam samo dve stranki, ki imata kakovosten program. To sta SDS in NSi. Če bodo levo vlado naredili, ne vem kaj bo z zdravstvom in drugimi problemi.”
Kaj je največji problem, ki ga ima država? To, da smo nekdanja socialistična držav, ki se ni zmogla preobraziti v normalno državo, ki je sposobna funkcionirati po sistemu evropskih držav, ki so vse po vrsti liberalne s tradicijo zasebne lastnine, kapitalom in z nekimi pravili, poudarja Jančič, ki je misel sklenil z mislijo Šarca: “Če bo volja, bo predsednik izvoljen, če pa ne bo, ne bo.”
N. Ž.