V torek je vladna koalicija v Odboru DZ za zunanjo politiko glasovala proti predlogu, da Slovenija Rusijo uvrsti med države podpornice terorizma. Namen resolucije je bil izkazati podporo in obsoditi ruske napade na ukrajinske civiliste, civilne objekte in ključno energetsko infrastrukturo, ki da so očiten poskus doseganja političnih ciljev z ustrahovanjem civilnega prebivalstva in so skladni s terorističnimi metodami. Podobno resolucijo je novembra lani sprejel Evropski parlament. Koalicija pa je glasovala proti, pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali je to slabo prikrita pozicija opravičevanja tega, kar ruski režim počne?
Kot je že na odboru poudaril predsednik stranke SDS Janez Janša, odločitev ne bo ostala neopažena v tujini, niti ne v Kijevu in Moskvi. In res ni ostala. Spletni mediji so že poročali o tej potezi vlade Roberta Goloba. Kako pomembno je, da bi resolucijo na odboru sprejeli, in kakšno sporočilo je koalicija posredovala s tem, da resolucije ni podprla, smo vprašali diplomata in nekdanjega veleposlanik v ZDA Toneta Kajzerja, ki je dejal, da bi Slovenija resolucijo morala sprejeti.
Slovenska vlada v svet poslala napačen signal
“Pri resoluciji EP gre dejansko za simbolno, obenem pa za zelo pomembno dejanje, ki sporoča, da zločini proti človeštvu in kršitve mednarodnega prava ne bodo ostali nekaznovani. Zdi se mi primerno, da bi se Slovenija pridružila parlamentom Poljske, Latvije, Litve in Estonije in bi podprla omenjeno resolucijo ter s tem pokazala, kot je z obiskom takratnega predsednika vlade Janeza Janše v Kijevu, da podpiramo mednarodno pravo in obsojamo kršitve in zločine, ki se dogajajo s strani agresorja. Slednje je pomembno tudi z vidika, da zahodne države pokažejo režimu v Rusiji, da zločini ne bodo ostali nekaznovani,” je pojasnil Kajzer.
Spomnimo, da je podobno resolucijo novembra lani sprejel Evropski parlament, vendar tudi tiste slovenski evroposlanci niso podprli. Tudi Romana Tomc je dejala, da so “evropski poslanci ujeli informacije glede nove smeri slovenske zunanje politike, ter da so enotne, da gre za obrat v prorusko politiko“.
“Resolucija je izraz solidarnosti do naroda, ki trpi. Z njo smo želeli Golobovi vladi pomagati rešiti zadrego ob zdrsih pri odnosu do Rusije in njene agresije,” pa je na odboru dejal Janez Janša.
V koaliciji so predlogu nasprotovali, in sicer z argumenti, da razglasitev Rusije kot države, ki podpira terorizem, ne bi prispevala k umiku ruskih sil z ukrajinskega ozemlja in zaustavitvi agresije. Odhod Janeza Janše v Kijev ob začetku vojne prav tako ni bil z namenom in upanjem, da bi z dejanjem vojno končali, ampak kot podpora Ukrajini, po kateri so se zgledovale tudi druge države s celega sveta. Pri sporočilu resolucije gre za podobno stvar, je dejal Kajzer.
Anita Gužvič