“Politika mora dobiti kmete nazaj za pogajalsko mizo, saj je od tega odvisno, ali bomo jedli kakovostno lokalno hrano ali uvoženo neznanega izvora”, so prepričani pri Slovenski ljudski stranki, kjer so predstavili pet zahtev, ki jih mora upoštevati oblast, če namerava s pogajanji s kmeti resno. To so: umik novele zakona o živalih, sprememba uredbe Nature 2000, umik zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, umik predloga odloka MOL, ki za traktorje predvideva kazen v višini 160 evrov, in ustavitev gradnje kanala C0.
Predsednik SLS Marko Balažic je v samem uvodu tiskovne konference, kjer je bil predstavljen pogled na odnos oblasti do kmetov, izpostavil misel Ivana Omana, ki jo je ta izrekel pred 35 leti, in sicer, da naša oblast navezanost našega kmeta na kmetijo in domačijo vsakokrat preveč izkorišča. “Žal moram reči, da se podobno dogaja tudi danes. Ravno v tem trenutku se kmetje pogajajo s pristojnim ministrstvom. Kar je tukaj perečega, je, da lahko spremljamo politična preigravanja, namesto da bi se zares vprašali, kakšno hrano bomo že to jeseni imeli na naših krožnikih.”
V zadnjem času se dogaja genocid nad slovenskim kmetijstvom in slovenskim podeželjem
Kakšno je dejansko stanje v kmetijstvu, je pojasnil predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Branko Tomažič, ki se že celo življenje ukvarja s kmetijsko politiko. “Cilj kmetijske politike vsake države je prehranska varnost, samooskrba, pridelava zdrave hrane, kultivirana krajina, poseljeno podeželje. Kmet mora normalno prejemati normalen dohodek, da živi, se razvija,” je uvodoma pojasnil in izrazil mnenje, da ne gremo v to smer. “V zadnjem času se dogaja genocid nad slovenskim kmetijstvom in slovenskim podeželjem, ker je toliko ovir in problematik, da se o tem ne da več govoriti. Tu vsak normalen človek lahko vidi, da se nad kmetijstvo izživlja. Od okoljskih ukrepov do Nature 2000, režimov, birokracije, nadzora, neodziva na problematiko zveri, posega v lastnino …”, opozarja Tomažič in dodaja, da je posledica tega, da se zmanjšuje ali opušča kmetovanje.
“Ljudje enostavno izgubljajo voljo in se umikajo. Podeželje se bo praznilo, zaraščalo. Ne razumem, kako smo lahko tako brezbrižni do pomena prehranske varnosti, pomena hrane,” je izpostavil Tomažič in opozoril, da manjka zavedanje, da hrana postaja strateško orožje, ne le dobrina. Slednje se je še posebej izkazalo v primeru vojne v Ukrajini in ravnanju multinacionalk. “Hrana bo prihajala v Evropo z drugih celin, vendar dvomljive kakovosti. Nimajo teh standardov pridelave kot pri nas.” Meni, da je problematična zahteva, da evropske države kupijo ukrajinsko žito. Cena je namreč trikrat nižja od naše, vsa pridelava pa je že tam gensko spremenjena, uporabljajo se fitofarmacevtska sredstva, ki so v Evropi prepovedana. “Politika EU sili, da se tako prehranjuje evropski potrošnik, tudi slovenski. To je napaka. Se pravi, da mi hočemo imeti nezdrave ljudi!?”, je kritično poudaril, da je zdrava hrana pogoj za zdravo Evropo.
Naša vlada pozablja, da je vsaka država dolžna zagotoviti prehransko varnost
Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške – LK Kärnten Hanzi Mikl se po besedah Tomažiča čudi našim oviram, okoljskim zahtevam, Naturi in OTT. “Vsi ukrepi, o katerih se pogajata Kmetijsko gozdarska zbornica in vlada, so na prostovoljni bazi. Ne da se nič predpisati, ker lastnina je sveta. Pri nas se pa kar zaokroži neke predele, na te predele se predpiše pogoje kmetovanja in se postavlja pogoje. Tega v Avstriji ni,” je bil jasen. “Ravno tako tudi ne v drugih evropskih državah”. Povedal je, da se trenutno čaka na odgovor evropskemu poslancu Francu Bogoviču, ki je Evropsko komisijo povprašal, kaj je ta predpisala Sloveniji glede Nature in OTT-ja. “Pa ni odgovora. Evropa sprejema smernice, naša država in birokrati pa nas tlačijo v trikratno bolj restriktivne ukrepe”. Glede Nature in OTT je izpostavil, da je naravnost noro, da se bo dalo kmetijsko zemljo, orno zemljo, ki jo imamo najmanj na prebivalca, v stelnike. “To je noro”, je bil jasen in je spomnil na preambulo Skupne kmetijske politike (SKP), kjer piše, da je vsaka država dolžna zagotavljati samooskrbo, prehransko varnost. “Naša politika, vlada, naša ministrica na to pozabljajo.”
Globalizem in multinacionalke bi rade sesule prehransko varnost Evrope
Tomažič je opozoril na problematiko zveri. “S tem se borimo že veliko časa. Imamo jih preveč, naš prostor jih ne prenese toliko. Bomo morali opustiti planšarije v visokogorju zaradi prisotnosti volka? Vidimo, kaj se dogaja na Bohinjskem, Blejskem. Bomo rabili v gorah varnostnike, da bodo vodili ljudi v gore? V to smer gremo,” je opozoril Tomažič in dodal, da enkrat bo prišel na vrsto tudi človek, čeprav so to trenutno domače živali, ki pa jih kmetje umikajo. “Bodo sploh pasli? Se bodo vključili v pašno sezono?” Tomažič pravi, da jih glede načrta SKP in Nature nekateri kmetje pozivajo, tudi njega kot državnega svetnika, da se vloži ustavna presoja, ker je tu poseg v lastnino neustaven. Ne more ti namreč nekdo predpisovati, kaj boš ti lahko delal s svojim zemljiščem. Izrazil je kritiko do očitkov, da kmetje najbolj onesnažujejo naravo. “Ni res. Ravno tako ne drži zabloda, da krave dajejo največ monoksida. Ni res, 46 da transport in ostalo. To je ta globalizem in multinacionalke, ki bi rade sesule prehransko varnost Evrope in na račun tega uvažale hrane iz Brazilije, Argentine in tudi Afrike, za katero vemo, kakšne kakovosti je,” je opozoril.
Zakon o zaščiti živali je strel v prazno same vlade. Nadzor je po njegovih besedah sedaj zelo dobro urejen. “Negirati sedaj stroko ni prav. A mučenja živali pa ni, ko imajo nekateri mačko v kletkah v stanovanju po 10–15 ur?” Meni, da se preveč sedaj ukvarjajo z rejnimi živalmi, premalo pa s tem, ali so otroci siti. Tomažič je pred kratkim kot državni svetnik podal svetniško pobudo, da bi se v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, bolnišnicah povečala oskrba s slovensko hrano (z 20 na 50 odstotkov). “Slovenski kmet še vedno pridela najbolj zdravo hrano, naše naravno okolje je dokaj zdravo, čisto, urejeno, nadzor je dober in natančen,” je poudaril.
Če bi bila SLS v vladi, bi bila vsaj polovica zahtev kmetov že uresničenih
Slovenska ljudska stranka je predstavila pet zahtev, ki jih mora upoštevati oblast, če se namerava resno pogajati s kmeti. Predsednik SLS Marko Balažic je ob tem izpostavil, da so se kmetje organizirali in jasno izpostavili, kaj jih moti, vendar se v dveh mesecih od prvih protestov ni spremenilo nič. “Prej smo priča političnemu nagajanju in usklajenemu vlaganju pobalinskih predlogov, ki namesto, da bi reševali, le še bolj zaostrujejo situacijo.” Poudaril je, da če bi bila SLS v vladi, bi bilo vsaj pol zahtev kmetov že uresničenih.
Poudarjajo, da mora Vlada RS najprej priti kmetom nasproti s spremembo uredbe Nature 2000 na način, da ta ne posega v najboljša kmetijska zemljišča. “Za Naturo naj se namenijo degradirana območja oziroma območja, na katerih se že vrsto let ne kmetuje, obvezno pa morajo biti vsa dejanja usklajena z lastniki zemljišč.” Obenem se mora umakniti vse predloge, ki jih je v vmesnem času vložila v proceduro, katerih izključni namen je nagajanje kmetom. Mednje štejemo: novelo zakona o živalih, ki uvaja živalsko policijo, in novelo zakona o KGZS, ki na neustaven način onemogoča sodelovanje pri urejanju javnih zadev. Prav tako od oblasti Mestne občine Ljubljana zahtevajo, da umakne odlok, ki kaznuje protestnike na traktorjih s 160 evri, ter nemudoma zaustavi gradnjo Kanala C0. Balažic pa je tudi zagotovil, da bo SLS kmetom v vsakem primeru nudil pravno varstvo, če bi prišlo do kakršnih koli zapletov.
Ana Horvat