Bolgarija je napovedala svoje nasprotovanje t. i. marakeškemu sporazumu, ki nelegalne migracije utegne kar legalizirati, in se je tako pridružila rastočemu številu držav, kot so ZDA, Avstrija, Poljska, Češka in Madžarska.
“Stališče bolgarske vlade je, da se ne bom pridružili ZN-jevemu globalnemu sporazumu o migracijah,” je za medije povedal namestnik vodje vladajoče stranke GERB Cvetan Cvetanov, poroča hrvaški Večernji. O tem so se dogovorili na sestanku koalicijskih partnerjev, ki so bili mnenja, da to ogroža bolgarske nacionalne interese, prav tako pa je država posebno izpostavljena migrantskemu valu.
O dokumentu bo v sredo razpravljal še bolgarski parlament. Predstavnik Evropske komisije je na vprašanje novinarja o rastočem številu članic, ki ne bodo podprle globalnega sporazuma o migracijah, citiral predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je rekel, “da tiste države, ki so sporazum zapustile, tega ne bi storile, če bi ga prebrale”. Od sporazuma so že odstopile Združene države Amerike, da ga ne bodo potrdile, pa so že napovedale tudi Avstrija, Češka, Madžarska in Poljska. Tudi nenaklonjenost hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović je povzročila nekaj napetosti v odnosih med njo in tamkajšnjo vlado.
Sporazum bi najverjetneje pomenil legalizacijo nelegalnih migracij, migrantom pa podelil več pravic od domačinov
Globalni sporazum o migracijah levičarske mednarodne organizacije Združeni narodi je bil oblikovan po največjem valu migracij po drugi svetovni vojni, med drugim pa v posameznih členih namiguje na to, da bodo tudi nelegalne migracije postale legalne, kar 45-krat pa omenja, da se države k spoštovanju zavezujejo. Strah je tako lahko tudi vse davkoplačevalce, saj sporazum predvideva številne pozitivne pravice za migrante, ki jih v mnogih razvitih in nerazvitih državah niso deležni niti domači prebivalci.
J. Ž.