“Kaj res mislite, da za številkami, ki jih izveste v medijih, ne stojijo ljudje, ki so strokovnjaki in vlagajo veliko truda v to kar delajo in imajo glavo za razmišljanje? Če človek misli, da je edini, ki uporablja pamet, to predvsem nekaj pove o njem,” je zapisal specialist klinične mikrobiologije prof. dr. Alojz Ihan. Velja pa si zapomniti tudi njegove besede, da “s kombinacijo pravih ukrepov, lahko naredimo razliko med zdravjem in boleznijo, med redom in kaosom, med življenjem in smrtjo.”
Klinični mikrobiolog ter predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Alojz Ihan je namreč odgovarjal na vprašanja, ki so jo jih nekateri njegovi kolegi oziroma zdravniki naslovili na ZZZS, predsednica Zdravniške zbornice pa je dr. Ihanu poslala prošnjo, naj odgovori na nekaj dilem, ki so se v pismih porajale. Po opažanju dr. Ihana, s tovrstnimi vprašanji sicer zelo intenzivno nagovarjajo javnost prek družabnih omrežij. Ker zdravniški kolegi javnost naslavljajo kot zdravniki, ki se ne strinjajo z mnenji uradne stroke, zbujajo vtis, da medicinska stroka ne ve, kako se odzivati na epidemijo. To po mnenju dr. Ihana seveda zelo škoduje prizadevanjem za preventivno obnašanje ljudi. Sporočila teh kolegov so tako strokovno protislovna in namenjena le fascinaciji na omrežjih, dodaja dr. Ihan, da se pristojni specialisti večinoma niti ne odzovejo. Vendar pa je njihov molk lahko škodljiv za preventivo epidemije.
“Dejstvo je, da je pandemija povzročila svetovni kaos, da obstajajo politiki in centri moči, ki jim pandemija pride prav, pa je le prazna tolažba teoretikov zarot,” je pričel razvijati svoje prodorno razmišljanje dr. Ihan. “Če svet stoji, tudi finančni centri moči izgubljajo, države pa drvijo v dolžniške krize,” je obenem pripomnil. Izkušnje od drugod kažejo na to, da virus brez omejevanja lahko v nekaj mesecih okuži nad polovico populacije, od katere pet odstotkov rabi bolnišnično oskrbo. “Uresničitev želje, naj se prenehamo ukvarjati z epidemijo in se posvetimo “pravim boleznim”, lahko pripelje v stanje, ko se bomo dejansko prisiljeni ukvarjati le še s pandemijo.”
Normalno je, da človek znanstveno nekoliko zarjavi
“Morda pa kolegu čisto enostavno manjka nekaj dodatnega izobraževanja, kar je normalno, da človek po določenih letih študija znanstveno nekoliko zarjavi,” je komentiral dr. Ihan vprašanje svojega kolega dr. Gregorja Knafelca, ki je v pismu prosil za dokument, ki priča o tem, proti čemu se sploh borimo, želel pa je tudi znanstveno raziskavo, ki prikazuje izolacijo SARS-CoV 2. Ihan je tudi pripomnil, da kolegu težko pravilno razloži njegov “etični problem”, če ne ve, v katero znanstveno metodo Knafelc sploh verjame. Iz vprašanja namreč ni bilo razvidno, da bi v katerokoli sploh verjel. Dr. Ihan je seveda kolegu priporočil in priložil tudi nekaj edukativnega čtiva. Knafelc je sicer dr. dentalne medicine, znan pa je tudi po tem, da je na družabnem omrežju zapisal, da je covid-19 “smrtonosni” virus, ki se ga v dvajsetih sekundah lahko odstrani z milom in vodo, poleg tega pa je virus tudi tako pameten, da raje pobija starejše kot otroke. Poleg tega je tudi zapisal, da se na politike ne spravlja in podal strokovno oceno, da je koronavirus en velik nateg.
Res rabimo lombardijski ali švedski scenarij, da virus vzamemo resno?
Na pismo dr. Vladimirja Pirnata, ki se je nanašalo na “nizko” stopnjo umrljivosti zaradi covida-19, je dr. Ihan odgovoril, da imamo v Sloveniji relativno nizko število smrtnih primerov, ker smo virus uspeli zamejiti. Istočasno je Pirnata še vprašal, kdo v naši državi bi si želel imeti lombardijski (dodatnih 2000 mrtvih) ali pa švedski (dodatnih 1000 mrtvih) scenarij in to zgolj zato, da bi začeli verjeti v resnost bolezni. Ob očitku, da ni bilo opravljenih dovolj obdukcij, ki bi potrdile vzrok smrti, je dr. Ihan pojasnil, da je bilo v Ljubljani opravljenih sedem obdukcij, sicer pa tudi pri covid-19 velja, da se ne obducira, kadar je diagnoza jasna. Pri infekcijskih boleznih je običajno, da zadošča kombinacija klinične slike, kliničnih preiskav in mikrobiološke potrditve. Pirnat je tudi navedel, da podatki določene študije kažejo na to, da je pandemija covid-19 primerljiva z epidemijo gripe v sezoni 2018/2019. Dr. Ihan mu je odgovoril, da je bilo takrat v ZDA 79.400 mrtvih, zaradi covid-19 pa jih je že do zdaj umrlo nad 200 tisoč. Statistične raziskave naj bi tudi kazale, da ni pomembnih razlik pri umrljivosti med državami, ki so prakticirale “lockdown” in tistimi, ki tega niso prakticirale. Dr. Ihan je pojasnil, da gre tu za zamenjavo vzroka in posledice. Države, ki jih je epidemija presenetila, so morale bolj restriktivno ukrepati, poleg tega pa ključno vlogo igra tudi gostota poseljenosti in hitrost odziva na epidemijo. Dr. Pirnat ima sicer ordinacijo za hujšanje in oblikovanje telesa, zelo aktiven pa je tudi na družabnih omrežjih..
Epidemije oz. virusa se žal ne da preprosto odpovedati
Na očitek, da bo več žrtev na račun zmanjšanja obravnav drugi bolnikov, kot pa žrtev covida-19, se je Dr. Ihan začudil, saj se očitek sliši, kot da imamo možnost “preprosto odpovedati epidemijo in se posvetiti drugim opravilom.” Poudaril je tudi, da je treba narediti vse, da virus ne vdre v bolnišnice, sploh pa tja, kjer zdravijo onkološke bolnike. Covid-19 v kombinaciji z onkološkim zdravljenjem namreč poveča verjetnost komplikacij za kar 3,5-krat. Podobno je tudi pri kirurških posegih in tudi zato, je treba previdno izbirati, katere posege se bo opravljalo, sploh če niso nujni. Glede na to, da je med okuženimi vse več zdravstvenega osebja, previdnost res nikoli ni odveč.
Odkrivanje tople vode in ponavljanje prvega letnika mikrobiologije
Zopet se je pojavilo tudi mnenje, da pozitivni laboratorijski izvid PCR testa ne dokazuje virusa SARS CoV-2, ampak zazna le nek manjši del virusne RNA v odvzetem brisu. Dr. Ihan je podučil, da vsak študent prvega letnika mikrobiologije ve, kaj dokazuje PCR, dokazuje se namreč točno ta “manjši del” virusne RNA, ki je specifičen samo za SARS CoV-2 in za noben drug mikroorganizem ali človeško RNA. Če bi dokazovali večji del RNA, bi težko naredili za virus specifičen test, je še pojasnil dr. Ihan. Dodal pa je tudi, da ocena bolezni ali kužnosti vedno temelji na poznavanju poteka bolezni in kombinacije anamneze, klinične slike in preiskav. Dr. Ihana na splošno preseneča ta konstantna fascinacija glede dotičnega vprašanja, saj gre, po njegovih besedah, za odkrivanje tople vode.
Nihče od infektologov ne postavlja klinične diagnoze zgolj na osnovi PCR
Dr. Uroš Dobnikar je zapisal, da je specifičnost in zanesljivost testa bojda zelo slaba, dr. Ihan pa je na to ugovarjal, da je, pri umerjenemu testu, laboratorijsko oboje okoli sto odstotno. Je pa rezultat testa odvisen tudi od faze okužbe in bolezni in seveda od kvalitete odvzetega vzorca. Pojasnil je tudi, da nihče od infektologov ne postavlja klinične diagnoze zgolj na osnovi PCR. Epidemiologi presojajo o pomenu testnih rezultatov, glede na epidemiološke okoliščine in tako svetujejo, kateri ukrepi so ustrezni. Je pa dejstvo tudi to, da strokovnjaki vedo, kaj od določenega vzorca lahko pričakujejo, je zatrdil dr. Ihan. Za boljšo predstavo o “sogovorniku”, je morda potrebno še omeniti, da je dr. Dobnikar sicer zdravnik, ki na zdravljenje in življenje gleda drugače kot ostali. Za Večer je povedal, da je Intuicija, notranja inteligenca in odprto srce odgovor na vsa vprašanja in je zdravilo za vse bolezni, na Youtubu pa si ga lahko ogledamo tudi v oddaji “Onstran razuma.” Pred kratkim je bil gost tudi v Tarči, o čemer smo poročali na našem portalu.
V predsimptomatski fazi, je količina virusa v nosno-žrelnem prostoru izredno velika, to je približno dva dneva preden nastopijo simptomi. In prav zaradi tega je zelo smiselno nositi maske. Če ne bi bili kužni že pred začetkom simptomov, bi maske nosili le bolniki, tako kot je to pri gripi. Klinično zdravi ljudje v predsimptomatski fazi so tako zelo pomemben prenašalec bolezni in glavna tarča epidemiologov, je pojasnil dr. Ihan na vprašanje, zakaj je pomembno nositi masko kadar ne čutimo nobenih simptomov. Prakticiranje distance nad en meter zmanjša verjetnost okužbe z 12,8 odstotka na 2,6 odstotka, pri nošenju maske pa to verjetnost zmanjša z 17,4 odstotka na 3,1 odstotka. S kirurškimi maskami ščitimo druge pred svojimi kapljicami sline in sluzi in, če jih nosimo vsi, ščitimo drug drugega. Maske so za zadrževanje epidemije covid-19 dokazano učinkovite. Nič ni sto odstotno, ampak s kombiniranjem distance, mask, pazljivosti in epidemioloških priporočil, je mogoče obvladati sicer neobvladljivo epidemijo, je zagotovil dr. Ihan. “S kombinacijo pravih ukrepov, lahko naredimo razliko med zdravjem in boleznijo, med redom in kaosom, med življenjem in smrtjo.“
Z ustreznim samozaščitnim ravnanjem vseh, lahko naredimo pomembno razliko
“Epidemija je tu in zdaj in z ustreznim samozaščitnim ravnanjem vseh, lahko naredimo pomembno razliko med znosnim preživetjem zime in med posledicami, ko se bodo trenutni »protestniki« potuhnili v mišje luknje. Ali kdo zaradi lakote po svetu ne priveže svojega otroka v varnostni sedež,” je dr. Ihan vrnil vprašanje na vprašanje, zakaj se obnašamo kot da je covid-19 edina bolezen. Na predlog kolega, da se je treba proti virusu boriti tako, da se odstrani stres iz življenja, da se pije čisto vodo, da se je zdravo hrano in da se živi srečno, mirno življenje, je dr. Ihan primerno šaljivo odvrnil: “Zgornji sončni disput mi deluje kot rek, sicer lažno, pripisan Mariji Antoinetti, “če nimajo kruha, naj pač jedo potico.” Če ljudje na imunosupresivnih terapijah nimajo zdravja, da bi se upirali virusu, naj pač globoko dihajo in meditirajo? Dodajte še povezavo za prijavo na vaše delavnice meditacije,” je dr. Ihan pozval kolega Dobnikarja.
Teme o vplivu 5G na zdravje, se bomo lotili kdaj drugič
Za potrebe pričujočega članka, smo odgovore dr. Ihana primerno skrajšali. Nekateri odgovori so bili pretežno strokovne narave in zato tudi morda težje razumljivi širši laični javnosti, poleg tega pa tudi ne bi pomembno doprinesli k vsebini te objave. Dodati je treba tudi to, da je bil dr. Ihan deležen vprašanj, ki so se dotikala raznovrstnih tematik, med drugim so se našla tudi vprašanja o tem, ali 5G negativno vpliva na zdravje. Dr. Ihan je na vprašanja tovrstne narave odgovoril, da zdravniki s takimi vprašanji verjetno preživijo preveč časa na Facebooku in jim predlagal, naj se raje posvetijo znanstvenim člankom na PubMed-u. Če na hitro naredimo povzetek vsega, kar je povedal prof. dr. Alojz Ihan oziroma tega, kar smo zapisali v tem članku, lahko strnemo misel in pozovemo javnost k temu, da začnimo virus jemati resno že danes. Prihajajo hladnejši dnevi, ko bomo že tako ali tako bolj izpostavljeni sezonskim boleznim. Najmanj kar lahko naredimo, zase in za svojo okolico, je to, da si nadenemo masko, da vzdržujemo distanco, da si umivamo in razkužujemo roke in nenazadnje, da ne hodimo naokoli, če podvomimo v svoje zdravje. Nihče si ne želi “lockdowna”, prav tako pa si verjetno tudi nihče ne želi zboleti. Je res tako težko vsaj malo uporabiti zdrav razum ter ravnati (samo)zaščitno in preventivno? Si ne želimo vsi, da bi se lahko spomladi brez skrbi usedli na sonce, v svoj najljubši lokal in nazdravili zmago nad koronavirusom?
Sara Bertoncelj