Dr. Krek: Slovenci za spametovanje očitno potrebujemo novo, hujšo epidemijo

Datum:

Tole pišem zato, ker kot zdravnik specialist javnega zdravja in nekdanji direktor NIJZ v času kovida ne morem dovoliti, da nekateri mediji še naprej vodijo politično borbo na plečih bolnikov covida. Tole je odziv na intervju, ki ga je imela novinarka vala 202 s strokovnim direktorjem NIJZ, prof. dr. Ivanom Erženom.

Ne morem dovoliti, da strokovni direktor NIJZ brez komentarja tistih, ki smo vodili epidemijo, pričakuje, da se bo nekdo opravičil za vse, kar so morali pretrpeti ljudje v času kovida, in pri tem kot znanstvenik ne opredeli, kdo to sploh je. To je nekaj, kar ni v njegovem delokrogu, posredno namiguje celo na to, da NIJZ ni delal v skladu s strokovnimi usmeritvami in bi se moral sedaj opravičevati za nekaj, česar profesor ni navedel, kar posredno deluje negativno na institucijo, ki jo strokovno vodi in jo postavlja v vlogo, češ da je naredila nekaj narobe in se mora sedaj opravičevati.

Če je mislil na NIJZ, se odločno uprem temu, NIJZ je namreč s svojimi požrtvovalnimi strokovnjaki v tem času naredil vse in še veliko več, kot je bil sposoben, predvsem zaradi požrtvovalnega dela zaposlenih.

Prof. dr. Ivan Eržen je tudi epidemiolog, ki dobro ve, kako težko je voditi epidemijo. V vodenju epidemije je sodeloval le kot kritik in v veliko manjši meri kot konstruktivni predlagatelj ukrepov. Govori kot človek, ki ve, da epidemija zahteva radikalne in tudi ljudem nevšečne ukrepe s ciljem, da zaščitimo največ, kar imamo, to je življenja. Nenazadnje se je sam izločil iz odločanja na državnem nivoju in izstopil iz strokovne skupine, ki je vodila epidemijo v najtežjem trenutku epidemije. Včasih so takim rekli dezerterji.

Foto: STA

Namesto da bi naši javni mediji uravnoteženo poročali, ne morejo iz svoje kože, v kateri so bili v času kovida, ko so bili del aktivnosti, ki so rušile takratne aktivnosti vlade Janeza Janše, in tako pomagale takratni opoziciji, ki danes tvori koalicijo. Žal je bila vsa država in zdravstvena struktura, vključno z NIJZ, mišljena, kot da je sistem v lasti Janše, zato je bila neusmiljeno napadana s strani opozicije od prvega dne vladanja dalje. Deležen sem bil odkritih diskreditacij v medijih in bil soočen celo s fizičnimi napadi.

Šlo je za odkrit politični boj
Danes govorijo, da je bilo krivo napačno komuniciranje, dejansko pa je šlo za odkrit politični boj, pri katerem so uporabljali tudi medije, in še tako dobro komuniciranje so tedaj protivladni mediji vedno izkoristili za spopad z Janšo, ne glede na to, da so s tem zelo škodili obvladovanju epidemije in da smo jih na to tudi konkretno opozarjali. Danes so na to seveda pozabili in sprašujejo kolega Ivana, ali bi se moral kdo opravičiti za to. Vemo, kdo bi se moral opravičiti, a opravičila od tedanje opozicije, ki je danes na vladi, seveda ne pričakujem.

Mene osebno je zelo zmotilo dejstvo, da je bila takratna opozicija za ceno smrti pripravljena izvajati aktivnosti proti vladi. Tudi smrt jih ni ustavila. Na tiskovnih konferencah smo jasno prikazali dvig števila okuženih v Ljubljani ob vsakotedenskih manifestacijah. Če bi imeli odgovoren odnos do naroda, tega ne bi počeli več, pa veste, da so to počeli ves čas epidemije. Danes lahko odkrito rečem, da bi še veliko bolje vodili epidemijo, če ne bi bili tedaj strokovnjaki soočeni z ostrim političnim spopadom, ki so ga spremljale tudi grožnje s smrtjo, tudi meni osebno.

O tem sva se večkrat pogovarjala tudi s tedanjim predsednikom Pahorjem, ki je obupal nad neracionalnostjo političnega spopada. Na mojo pobudo je sklical posvetovanja med parlamentarnimi strankami in ni uspel dobiti soglasja med njimi za enoten spopad s kovidom. Priznati si moramo, da smo zopet kot nacija padli na izpitu in smo se delili na desne in na leve, in to v najbolj težkih trenutkih glede na epidemije v zadnjih 100 letih. Žal sem to občutil kot direktor v NIJZ in zelo težko sem ohranil predvsem strokovni pristop in ga vseskozi tudi zagovarjal.

Ivan Gale in Tanja Fajon na politkolesarskem protestu (Foto: STA)

Vsak ukrep, ki smo ga sprejeli, je bil takoj vržen v politično areno in takoj se je vsula toča nasprotovanj, namesto razmišljanj, kako bi ukrep implementirali. Takoj so razdelili ljudi za ukrep in proti ukrepu. Takoj so odreagirali KPK, informacijska pooblaščenka in drugi. Že tako skromno ekipiran NIJZ se je moral v tem času spopadati s številnimi postopki, ki jih danes vidim predvsem kot politični pritisk opozicije na NIJZ.

Medtem ko so v sosednji Italiji mediji imeli enotno politiko, da je politiko na področju kovida na koncu usmerjal predsednik države, je bila pri nas strokovna politika pri obvladovanju kovida pod nenehnim pritiskom opozicije in njihovih raznoraznih strokovnjakov, ki so neusmiljeno rušili sistem obrambe proti kovidu in v ljudeh vzbujali nezaupanje praktično v vse. Lahko bi rekel, da je šlo za vsesplošno izdajo nacionalnega interesa, pa nihče ni odreagiral.

Glede na to, da dr. Eržen pričakuje opravičilo ljudem za napake pri vodenju epidemije, bi ga jaz pričakoval predvsem od tedanje opozicije, ki je kovid več kot očitno skupaj z mediji, ki so jih podpirali, izkoristila za politični boj in nam kot stroki zelo otežila obvladovanje širjenja kovida. Stroko, NIJZ je opozicija vseskozi porivala v politični boj, čemur smo se uspešno upirali in vedno zagovarjali strokovne usmeritve in jih tudi ažurno posredovali strokovni skupini, ministrstvom in vladi v ustni in pisni obliki. Priznam, ni bilo lahko, a smo zdržali, na kar sem ponosen.

Veliko lažje bi nam bilo, če bi ne imeli opozicije take, kot smo jo imeli, in opozicija ne bi neusmiljeno izkoriščala epidemije in obolelih za svoj politični boj. Ko sem že mislil, da nas je epidemija končno spametovala, mi je ta oddaja na Valu 202 samo še potrdila, da se politični spopad okoli covida nadaljuje naprej in da očitno ni upanja, da bi Slovence epidemija streznila. Za spametovanje Slovenci očitno potrebujemo novo, hujšo epidemijo.

dr. Milan Krek

Sorodno

Zadnji prispevki