Zdi se, da se približujemo koncu konflikta med Izraelom in teroristično organizacijo Hamas. Pot k miru se bo predvidoma začela z izmenjavo Hamsovih talcev in izraelskih zapornikov in premikom izraelskih obrambnih sil na dogovorjeno točko. Zdi se obetavno – ali je temu res tako, nam je pomagal osvetliti prvi slovenski veleposlanik v Washingtonu dr. Ernest Petrič.
Optimizem nad mirovnim procesom trenutno izražajo na obeh straneh konflikta. Izraelski predsednik Benjamin Netanjahu je pozdravil dogovor o izpustitvi talcev, tudi predstavniki Hamasa izražajo optimizem. Podobne sentimete so delili tudi voditelji in predstavniki drugih držav, med njimi ZDA, Katarja, Egipta in drugih.
Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal: “Zelo sem ponosen, da lahko oznanim, da sta Izrael in Hamas oba potrdila prvo fazo našega mirovnega načrta. To pomeni, da bodo VSI talci kmalu izpuščeni, Izrael pa bo umaknil svoje čete do dogovorjene črte kot prvi korak k močnemu, trajnemu in večnemu miru. Vse strani bodo obravnavane pošteno! To je VELIČASTEN dan za arabski in muslimanski svet, Izrael, vse sosednje narode ter Združene države Amerike in zahvaljujemo se posrednikom iz Katarja, Egipta in Turčije, ki so z nami sodelovali, da je ta zgodovinski in edinstveni dogodek postal resničnost. BLAGOR MIROTVORCEM!”
Odzivi so razumljivi, saj spremljamo (do te točke) najresnejše premike k dokončni prekinitvi ognja in eventuelnega miru v Gazi ter pomiritve strasti v regiji. A to še ne pomeni, da pogajalcev ne čaka nadaljevanje zahtevnih pogajanj.
Palestince je izdal Hamas
Za komentar smo prosili dr. Ernesta Petriča, ki pravi, da gre razvoj dogodkov v pravo smer. “Sem optimističen, ampak del tega optimizma je tudi moja želja, da bi se ta tragedija palestinskega ljudstva končala,” pove uvodoma. V zvezi z mirovni procesom pove, da je bilo slovensko priznanje Palestine napaka. Priznanje bi moralo biti po njegovi presoji pogojno, tako kot je Evropska skupnost pogojno priznala Slovenijo, dokler niso bile izpolnjene zahteve Badinterjeve komisije. Slovenija bi morala zahtevati, da Hamas pred dokončnim priznanjem izpusti izraelske talce. “To bi bil tudi za Hamas dokaz, da so nekaj več kot zgolj teroristična organizacija. Da so res tisto, za kar se razglašajo, borci za svobodo,” pove in doda, je vesel, da se bo preostanek talcev, ki so še živi, rešilo, teh naj bi bilo med 20 in 25. 7. oktobra 2023, ko je prišlo do Hamasovega napada na Izrael, jih je bilo zajetih približno 250. Petrič je v pogovoru prav tako izrazil željo, da bi se vojna, v kateri za Hamasovo izdajo lastnih ljudi največjo ceno plačujejo Palestinci, končala.
Se bo Hamas pripravljen odpovedati nasilju kot političnemu orodju?
Ob tem pa se seveda zastavlja vprašanje o perspektivi pogajanj. Hamas, denimo, še vedno zavrača zahteve Izraela in drugih držav po razorožitvi. Kako verjetno je, da bo Hamas izpustil Gazo iz rok in prepustil upravljanje z območjem mednarodni upravi ali oblasti na Zahodnem bregu, ostaja odprto vprašanje.
Petrič komentira, da v tem trenutku ni povsem jasno, ali se je v Hamasu po porazu na bojnem polju in po tem, ko je v vojni izgubil vso svoje predvojno vodstvo, že oblikovalo in zakoreninilo spoznanje, da se je od terorizma potrebno posloviti. “Zaenkrat je Hamas še vedno teroristična organizacija, ki ne priznava obstoja države Izrael, katere program je uničiti državo Izrael. S takimi se je težko pogovarjati in pogajati,” pove.
Ob tem deli svoj spomin na podpis sporazuma Oslo I leta 1993 v Washingtonu. Po podpisu, ki je potekal na dvorišču Bele Hiše, sta si v roke segla takratni vodja PLO Jaser Arafat in izraelski premier Jicak Rabin. Tedaj je bil podpisan prvi večji sporazum med Izraelom in organizacijo PLO, ki še danes, preko največje frakcije Fatah obvladuje Zahodni breg.
Na zgodovinskem dogodku je bil navzoč tudi Petrič, ki je po slovesnosti spregovoril z Arafatom. “Po tistem rokovanju, sem pristopil k Arafatu in z njim delil par besed. Nato sem mu rekel, ali mu lahko povem svoje kategorično, dobronamerno stališče prijatelja Palestincev […] Rekel sem mu, da je njihova velika napaka, ki jim dela veliko škode, da se ne znajo distancirati in otresti od terorizma. Gledal me je, najprej tiho, nato pa je dejal: “Veste, vesel sem, da ste to rekli. Mislim, da imate prav.”
Petrič dalje razmišlja, da je problem “nesrečnega” palestinskega ljudstva, da so o njegovi usodi dolga leta odločali teroristi. “Teroristi, ki ponavadi povzročijo nesrečo in katastrofo. To vam govorim, ker sem vesel, da se bo končala ta drama – na eni strani talcev, in če bo na drugi strani prenehalo govoriti orožje, tudi trpljenje Palestincev, ki jih ni nihče nič vprašal. Hamas je dobro vedel, kaj bo sledilo v tistem zverinskem napadu 7. oktobra. Izrael in njegova borba za obstanek mu na nek način narekuje, da ne smejo pokazati šibkosti. No, udarili so nazaj z vso silo. Plačali so Palestinci.”
Bi moral Trump prejeti Nobelovo nagrado za mir?
V kolikor bo na koncu pogajalskega procesa dejansko prišlo do miru, bo to zagotovo velika “medalja”, ki si jo bo lahko na svoje prsi upravičeno pripel ameriški predsednik Donald Trump. Petriča pred zaključkom pogovora sogovornika vprašamo, ali bi v tem primeru Trump moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Oceni, da Trump sicer ni idealna izbira, ki bi si jo človek naslikal za predsednika zaenkrat še najmočnejše in najpomembnejše države na svetu, pa vendar:
“Če bo Trumpu uspelo, da se bo zagotovil mir, ali vsaj trajno premirje v Gazi, bo to velik dosežek in v tem primeru se mi zdi, da bi si to nagrado zaslužil,” zaključi.
Ž. K.