Sočasno upadanje števila rojstev in ogromno število smrtnih žrtev zaradi pandemije koronavirusa sta Španijo pahnila v najhujšo demografsko krizo vse od španske državljanske vojne. V državi niso bili nikdar priča tako velikemu številu smrti v enem letu, odkar je Državni statistični urad (INE) začel zbirati demografske podatke leta 1941, kar je zgolj dve leti po koncu krvave bratomorne vojne. Poleg tega se v državi še nikdar niso soočili s tako nizko stopnjo rodnosti.
Rezultat obeh sočasnih pojavov v letu 2020 je uničujoče demografsko neravnovesje. Leta 2020 je v Španiji umrlo 492.930 ljudi, kar je za 74.227 več kot leta 2019. To pomeni, da je v tem obdobju smrtnost narastla za 17,73 odstotka. Prav tako je bilo rojenih zgolj 339.206 otrok, kar je 5,94 odstotka manj kot leto poprej. Tako je ravnovesje rojstev glede na smrt najslabše v celotni zgodovini beleženja teh podatkov, poroča Remix News.
Umrlih je bilo 153.167 več kot rojenih, kar je potrojilo število glede na leto 2019, ki je bilo do takrat že tako ali tako najslabše. Podatki so po svoje sicer pričakovani zaradi epidemije koronavirusa. Obstaja pa še en razlog za zaskrbljujoče statistične podatke: povprečna starost materinstva je dosegla nov rekord – 32,3 leta, kar je za desetino več kot leto poprej. Januarja in februarja leta 2020, torej tik pred izbruhom pandemije, število smrti ni bilo kaj bistveno drugačno od leta poprej.
V teh dveh mesecih je umrlo celo manj ljudi glede na leto pred tem. Marca, torej z začetkom zdravstvene krize pa so se je situacija korenito spremenila. Leta 2020 je v Španiji za covidom-19 sicer umrlo 50.837 oseb. Ob tem ni vključenih na tisoče oseb, pri katerih v času prvega epidemičnega vala s testom ni bila potrjena bolezen. Vendar pa gre del smrti pripisati tudi drugih razlogom, posledicam bolezni, ki jih zaradi prenatrpanosti bolnišnic ni bilo mogoče zdraviti pravočasno (pravilno).
Domen Mezeg