Fajonova in Novakova prvi, ko je treba udariti po Madžarski in Poljski, a ko pride do zadnjega evropskega diktatorja Lukašenka naenkrat obnemita!

Datum:

V Belorusiji že nekaj časa vre. Tuji mediji nam poročajo o tem, da naj bi ljudem v Belorusiji prekipelo, da se počutijo ogoljufane in da želijo odhod Lukašenka. O Lukašenku se govori kot o diktatorju, na podoben način kot se ponekod o diktatorjih govori, ko se govori o Orbanu, Janši, Vučiću, Dudi.  In vendar se zdi, da nekateri od tistih politikov, ki so izjemno vokalni, ko je treba v primeru zgoraj naštetih nekritično promovirati narativ, da gre za “zlobne vladarje” proti “ubogim ljudem”, molčijo kot grob glede Lukašenka.

ZDA, NATO, Poljska, EU, praktično ves demokratični svet, je vsaj izrazil svojo zaskrbljenost nad potekom volitev v Belorusiji in nad dejstvom, da v Belorusiji, v 21. st., v Evropi, še vedno vlada diktator. Dejanski diktator. Tanja Fajon, ki z izrazi kot je diktator, pa avtokrat, ipd., brez slabe vesti in v izobilju operira, ko gre za njej politično, ideološko, finančno neljube politike, ki vladajo kot demokrati, tokrat zaskrbljujoče molči. Molči, ker Lukašenko, četudi je diktator tudi za levičarje, ni desen, ni konzervativni diktator. Fajonovi je blizu. Ker to je očitno tudi njen kriterij, po katerem razločuje, kdaj nekdo je in kdaj nekdo ni diktator.

To je opazil tudi slovenski poslanec Jože Tanko in se odzval s čivkom: V Belorusiji vre, ljudstvo se po zadnjih volitvah počuti ogoljufano in hoče odhod diktatorja Ĺukašenka. Odzvala se je EU, ne pa tudi Tanja Fajon in Ljudmila Novak. Če bi se to dogajalo na Poljskem ali Madžarskem bi najbrž bili že zdavnaj v “luftu”.”

Tanko je zadel žebljico na glavico, tako glede Fajonove kot s Fajonovo v zadnjem času vse bolj, do neprepoznavnosti kompatibilne Ljudmile Novak. Fajonova je izjemno vokalna glede zgoraj opisanih, pa pustimo ob strani, da zadeve nikoli niso tako črno – bele, kot jih predpostavlja ona, “glasu” pa ji nenadoma zmanjka ob Lukašenku, Zaevu, itn…

Ljudmila Novak le s sramežljivim retvitom

Ljudmili Novak je potrebno priznati, da je, če ne druga, vsaj ponovila čivk, v katerem je Donald Tusk izrazil svoje nelagodje do Lukašenka in situacije v Belorusiji. Po drugi strani pa je bilo to tudi vse. Kot bi bila drugače motivirana, ko je treba kritizirati tiste, ki Fajonovi niso po godu in ko tiste – ki Fajonovi so. Kar je izrazito nenavadno, z ozirom na njeno siceršnjo angažiranost pri kritiki Poljske, Orbana, tudi Janše, itn…

Čemu dvojni kriteriji?

Le kaj bi lahko bil razlog za njena dvojna merila? Denar? Ideologija? Osebna vpletenost? Morda kombinacija vsega naštetega? Tanja Fajon in Zoran Zaev sta prijatelja, ideološko sta si podobna ali se na rovaš ideologije pojita na skupnem izvoru denarja – in imata skupne prijatelje, ki so obenem njuni meceni. O kom je govora, je razvidno iz ene naslednjih fotografij. Naj tokrat namesto nas, pol v šali, pol zares, spregovorijo one:

Zoran Zaev in Tanja Fajon ustvarjata “selfie” in si s tem kažeta naklonjenost. Navkljub vsem dokazom, ki jih je priskrbel slovenski strokovnjak Laris Gaiser, ki Zaeva postavljata v pozicijo diktatorja ali vsaj izjemno korumpiranega političnega vodje, tudi po kriterijih Tanje Fajon, slednja nima nobenih problemov z njim prijateljevati, mu kazati naklonjenosti, molčati ob obtožbah zoper njega. Ko pa gre za njej neljube politike…

George Soros, najslavnejši in najbrž eden najbogatejših, čeprav ne najbogatejši in čeprav ne edini bogati proponent “popperjanske odprte družbe” oziroma njene interpretacije, po kateri je, če poenostavimo, evropske narode potrebno zmešati s priseljenci, pa bo mir na svetu. Te drže, tega prepričanja, Soroš sploh ne skriva. Njegova fundacija se dobesedno imenuje po Popperjevi skovanki oziroma naslovu njegove knjige, Open Society. Na tej fotografiji sta skupaj s svojim “lerpobčkom” in “protežirancem”, Zoranom Zaevim.

Tanja Fajon in George Soroš: “Ljubezen”, ki traja (Foto: EPA, Foto: STA)

V bistvu je vseeno, zakaj se Soroš, Fajonova, Zaev in podobni, vedejo kot se vedejo. Dejstvo je, da se selektivno vtikajo v notranje zadeve mnogih evropskih držav in vedno s prmoviranje kolektivnih privilegijev priseljencev in manjšin in z demoniziranjem kolektivnih privilegijev narodov, na katerih temeljijo njihove države.

Aleš Ernecl

Sorodno

Zadnji prispevki

Američani delajo več kot “neambiciozni” Evropejci

Evropejci so manj ambiciozni in ne delajo tako trdo...

Največ denarja iz medijskega sklada za Odlazkove medije

Ministrstvo za kulturo je pod vodstvom Aste Vrečko iz...

Tragedija v Staršah, umrl je 14-letnik

V Staršah žalujejo. 14-letni voznik motornega kolesa je izgubil...