Golob ostaja nenaklonjen povišanju izdatkov za obrambo

Datum:

Čeprav je ruska invazija na Ukrajino dodobra pokazala, kako zelo je pomembno, da evropske države okrepijo svoje obrambne zmogljivosti, so nekateri dandanes še vedno zadržani, ko gre za povečanje sredstev za obrambne namene. Mednje spada premier Robert Golob, ki je pred današnjim neformalnim srečanjem voditeljev EU v Bruslju poudaril, da Slovenija ne razmišlja o povišanju izdatkov in vztraja pri načrtu za zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka do leta 2030.

Spomnimo, da so se zaveznice Nata na vrhu v Walesu leta 2014 dogovorile, da bodo obrambni izdatki do leta 2024 dosegli dva odstotka BDP. Poleti 2023 pa je bilo celo doseženo strinjanje, da bo dva odstotka BDP predstavljal minimalni prag, ne pa tudi končni cilj. Navkljub temu pa so po navedbah slovenskega obrabnega ministrstva obrambni izdatki za leto 2025 ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.

Golob nenaklonjen povišanju sredstev za obrambo, Kallasova vztraja pri več kot dveh odstotkih BDP
“Slovenija ima že dlje časa zelo jasen program, kako izpolnjevati svoje obstoječe zaveze do Nata, tj. da do 2030 pride na dva odstotka. Zaenkrat je to edina zaveza, ki jo imamo,” je danes po navedbah STA poudaril slovenski premier in dodal, da niso tako enostavne špekulacije o tem, kolikšni naj bi bili izdatki. “Enostavno je mogoče nekaterim politikom metati v zrak odstotke, ampak to na koncu pomeni milijarde, ki jih je treba nekje vzeti,” pravi. Povedal je še, da je vlada v tem trenutku “zadovoljna s tem, kar je določeno v proračunih za letošnje in prihodnje leto” in da kratkoročno gledano ne razmišlja o povišanju izdatkov. “Mogoče bo to izziv v naslednjih letih, ampak v tem trenutku ostajamo na tem, kjer smo.” Zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas sicer poudarja, da sedanji cilj dveh odstotkov BDP za obrambo ne zadostuje.

Vrh EU voditeljev na temo obrambe. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa (Foto: STA)

Krepitev obrambnih zmogljivosti in njihovo financiranje na ravni EU je postavljeno v ospredje današnjih neformalnih pogovorov. Golob pravi, da mi stavimo “predvsem na vojaško industrijo prihodnosti z naprednimi tehnologijami, kot so vesoljske tehnologije in kibernetska varnost, predvsem pa protizračna obramba”. V zvezi s pozivi, da se spremeni politika financiranja Evropske investicijske banke (EIB), da bi šlo več finančnih sredstev za namene varnosti in obrambe, je dejal, da je bila EIB ustanovljena za druge namene. Spomnimo, da se Slovenija ni pridružila pismu predsednici EIB Nadii Calvino, predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi in poljskemu premierju Donaldu Tusku, v katerem so voditelji 19 držav članic EU pozvali k prilagoditvi politike financiranja EIB z namenom, da se celotni kontinent zaščiti pred aktualnimi in prihodnjimi grožnjami (več – tukaj).

Vodja EU diplomacije na istem bregu kot Trump
Vedno bolj se Evropska unija zaveda pomena vlaganj v obrambo. Po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump okrcal evropske zaveznike na račun nezadostnega vlaganja v obrambo in celo omenil možnost, da ZDA ne bi več branile članic, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, je v drugi polovici januarja tudi vodja evropske diplomacije Kaja Kallas sporočila, da mora Evropska unija povečati svoje izdatke za obrambo, da se “pripravi na najhujše” in se lahko “sama” brani pred bojevito Rusijo. Kot je pojasnila, so leta 2024 države članice EU skupaj v povprečju namenile 1,9 odstotka BDP za obrambo, medtem ko je Rusija porabila 9 odstotkov. Ob informacijah obveščevalcev, da bi lahko Rusija v treh do petih letih preizkusila pripravljenost EU na samoobrambo, in zaskrbljujoči primerjavi, da lahko Rusija v treh mesecih proizvede več orožja in streliva kot 27 držav skupaj v 12 mesecih, je prišla do zaključka, da ima predsednik Trump prav, ko pravi, da ne porabimo dovolj.

Foto: X Vlada RS

Se bi nekateri raje učili ruščine?
Čeprav generalni sekretar Nata Mark Rutte priznava, da zaveznikom ne grozi neposredna nevarnost, se le-ta po njegovih besedah “s polno hitrostjo” približuje čezatlantskemu zavezništvu. “Nismo v vojni, a zagotovo nismo niti v miru,” je bil nedavno jasen. Poudaril je, da zbližanje Nata in EU predstavlja cilj z namenom, da bi se odgovorilo na “destabilizirajoče kampanje” Kremlja, pa tudi na grožnje, ki prihajajo iz Irana, Kitajske, kibernetske napade in širjenje jedrskega orožja. “Zdaj smo varni, a čez štiri ali pet let morda ne bomo več,” je opozoril in dodal, da bi morali Evropejci v primeru, da se obrambni izdatki ne bodo povečali, “vzeti v roke učbenike ruskega jezika ali pa se izseliti na Novo Zelandijo”.

Človeku seveda ni treba biti Einstein, da uvidi, da se je varnostna slika na stari celini drastično spremenila, odkar je Rusija izvedla invazijo na Ukrajino. Brez varnosti nimamo ničesar, a le-ta stane. S povečano porabo si lahko Slovenija kot druge države članice EU pomagajo pri odzivanju na varnostne grožnje, kamor se uvršča tudi kibernetske grožnje, in odvračanju morebitnih agresij v prihodnje.

Medtem ko Evropa, katere orožarski sektor se sooča s težavo, da je premajhen, preveč razdrobljen in prepočasen, več kot očitno ostaja varnostno odvisna od ZDA, se celo francoski predsednik Emmanuel Macron zaveda, v kakšni situaciji se lahko znajde Evropa, če bo naš ameriški zaveznik umaknil svoje vojaške ladje iz Sredozemlja. “Kaj bomo storili, če pošljejo svoja lovska letala z Atlantika do Pacifika?” je izpostavil januarja in pozval Evropo, naj se prebudi in poveča svoje izdatke za obrambo, da bi zmanjšala svojo varnostno odvisnost od ZDA. Nad tem bi se moral zamisliti tudi naš premier in celotna slovenska politika. To, da smo med tistimi, ki še vedno ne vlagajo dva odstotka BDP, nam nedvomno ne zvišuje kredibilnosti znotraj zavezništva, v korist nam pa prav tako ne bo, če bomo med peščico tistih, ki bomo vztrajali, da sta dva odstotka BDP povsem zadosti. Da morajo nekatere države članice poskrbeti, da se bo porabilo vsaj dva odstotka BDP za obrambo, je danes sicer poudaril nemški kancler Olaf Scholz in dodal, da je potrebno zavedanje, da je treba okrepiti evropsko obrambo. Kallasova pa se zavzema tudi za tesnejše sodelovanje z zvezo Nato in zavezniki, kot je Velika Britanija.

N. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

Štirje obsojeni policisti – neposredna posledica rabot Bobnarjeve in Goloba

Ko sem v medijih prebral, da so bili nepravnomočno...

Proti komu in zakaj bo v resnici kolesaril Jenull?

Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je pozval na...

[Video] Koalicija preprečuje lokalnim društvom iz manjših krajev nujno potreben zaslužek

"Vsi vemo, da obstajajo številni kraji po Sloveniji, kjer...

Ruski barbari zadeli zaprto černobilsko nuklearko

Rusko brezpilotno letalo je zadelo betonsko-jekleni sarkofag za zadrževanje...