Robertu Golobu je zavajanje, podtikanje polresnic in čisto pravo laganje postalo že ustaljen način vladanja. Nekako smo se že navadili, da so njegovi – čeprav strogo koreografirani in kontrolirani – nastopi v medijih vedno prepredeni z neresnicami. Po navadi izključno zato, da sebe in svojo vlado nekako povzdigne na piedestal. Zadnje čase je bolj malo zavajal, ker so ga očitno namensko umaknili iz javnosti, saj je bilo razburjenje volivcev na točki vrelišča, saj se arhitekti njegove vlade zavedajo stare resnice Janeza Drnovška, da imajo ljudje paradoksalno radi politike, o katerih se ne govori (ne dobro, ne slabo). A ni dolgo zdržal. Golob je zopet na sceni in ni minil en dan, da ne bi izrekel nove laži. Trdi je namreč, da je nakazilo EU v slovenski proračun nekaj edinstvenega. Hitro ga je popravil Peter Šuhel, nekdanji vodja kabineta predsednika vlade Janeza Janše.
Predsednik vlade je namreč v enem svojih prvih izjav po politični izolaciji na srečanju gospodarstvenikov izjavil naslednje: “Današnji avans, predplačilo prvih 100 milijonov evrov iz Solidarnostnega sklada EU je nekaj, kar ni uspelo praktično še nikomur v Evropski uniji. In to je posledica naše investicije v naš zunanjepolitični kapital.”
Hitro postavljen na laž
Na laž ga je postavil nekdanji vodja kabineta Janševe vlade, Peter Šuhel. Kot je zapisal na omrežju X so Hrvati iz evropskega solidarnostnega sklada prvo tranšo za obnovo (v vrednosti 320 milijonov evrov) dobili en mesec po potresu leta 2020. Grki so solidarnostno pomoč iz istega sklada (v vrednosti 1.2 milijardi evrov) dobili nekaj mesecev po uničujočih požarih. Romunija je prav tako v nekaj mesecih prejela 66 milijonov po suši leta 2019. Sklad je leta 2020 – zopet le nekaj mesecev po dogodku – s 375 milijoni evrov pomagal Portugalski, ki so jo prizadele poplave.
(Foto: STA)
Zdaj je jasno, da neresnice, ki jih govori Golob niso kar nekakšna nesrečna naključja, kjer se iskreno moti ali pa je dobil napačne podatke. Videti je kot da primer govori v afektu trenutne inspiracije, pri tem pa se obnaša kot politiki v času pred izumom svetovnega spleta. Videti je, kot da se v svojem mehurčku -kjer mu že od njegovega vodenja državnih podjetij vsi pritrjujejo – enostavno ne zaveda kako preprosto je v sodobnih časih preveriti točnost informacij. Takšnih šankovskih modrecev, ki obvladajo vse teme in delijo “preverjena dejstva” smo seveda vajeni iz ljubljanskih bifejev, je pa strašljivo, da takšna osebnost vodi izvršilno oblast naše države in zelo neposredno vpliva na to kako kakovostno bomo pri nas v bodoče živeli.
Dolga brada Golobovih laži
Pri tem je potrebno poudariti, da njegove laži niso trivialne. Spomnimo, da je pričanje ministrice za notranje zadeve, ki ga je obtožila hudih kaznivih dejanj označil za “halucinacije”. Prav tako je lani v Državnem zboru večkrat zanikali tesnejše oziroma kakršno koli sodelovanje z Milošem Njegoslavom Milovičem, danes pa je znano, da je Golob Milovićevim podjetjem sodeloval več let (že odkar je bil direktor Gen-I) in da se je generalnemu direktorju policije predstavljal kot vodja Golobovega varovanja. V letu in pol smo se takšnih “golobizmov” že kar navadili.
Dolga brada premierjevih laži je videti kot da se je rogal iz slovenske medijske krajine, ki je vestno prikrivala in pokrivala njegove laži ter bizarne izjave (spomnimo se neumnosti z morsko vodo in soljo kot “zdravilom” za kovid, ko so nekateri mediji nato pisali članke o tem kako dobrodelno deluje vitamin D proti virozam…). Takrat so se mediji očitne laži še trudili prikrivati, danes, ko je globoka država očitno obupala nad njim pa vedno manj, zato še bolj pride do izraza njegova ekcentrična nagnjenost k pretiravanjem, samohvali in gradioznim napovedim brez podlage v resničnosti.
Včasih še preveč iskren
Je pa včasih Golob ironično še preveč iskren. Meni nič, tebi nič je priznal, da je funkcionarjem, med drugim ministrici za notranje zadeve, naročal, da je treba Policijo (pa tudi RTV Slovenija) očistiti “janšistov” (ne janšizma, ampak specifično janšistov, čeprav se je kasneje zopet zlagal in rekel, da je v resnici govoril o janšistih). Še gospa, ki je bila takrat zraven njega v kadru (spremlja ga še od direktorovanja v Gen-I) je prebledela in na obrazu se ji je videlo, kaj si misli (češ: “Robert, tega se ne govori na glas!”). V tej neverjetni iskrenosti Golob priznava, da si vodenje izvršilne oblasti predstavlja kot popolno avtokracijo, kjer ima predsednik vlade avtoriteto, da zamenja kogarkoli v državi, ki mu ideološko ne ustreza.
V tem smislu pa je jasno tudi zakaj Golob tako pogosto laže in zavaja. Ker si oblast predstavlja kot nekakšno avtokracijo, kjer velja doktrina “the king can do no wrong” (kralj se ne moti), je prepričan, da si lahko resničnost prikroji po svoje, mediji pa mu bodo pri tem pomagali. In res so mu – do nedavnega.
Se zloglasni “zakon o štempljanju” res spreminja?
Na srečanju z gospodarstveniki je Golob omenil še, da se bo spremenil t. i. zakon o štempljanju. Večkrat smo že slišali, da Golob govori po trenutni inspiraciji, glede na to koga ima pač za sogovornika – povsem mogoče je, da je gospodarstvenikom govoril to kar je mislil, da jim po všeč.
Kot je dejal zbranim predstavnikom gospodarstva obstoječa ureditev zagotovo potrebuje izboljšave. “Na eni strani moramo doseči varnost zaposlenih, kar je bil tudi namen, na drugi strani pa razbremeniti kreativni del gospodarstva, da bo lažje opravljal svoje poslanstvo,” je dejal.
Spomnimo, da je zamrznitev zakona napovedal že gospodarski minister Matjaž Han, pa potem od tega ni bilo nič, saj je po koalicijskem vrhu zakon šel normalno v veljavo, kar je pokazalo moč Levice znotraj koalicije – saj gre za njen kronski dosežek znotraj mandata. Bo Levica izpustila priložnost, da po nepotrebnem nadleguje svoje “razredne sovražnike” zato ker je to obljubil Golob? Težko verjetno. Spomnimo se Golobovih obljub o manjšanju števila predstavnikov vlade in kako se je končalo tam. Gospodarstveniki so gotovo dovolj razumni, da si vnaprej ne ustvarjajo lažnih upov.
Mitja Iršič