Čeprav je znano, da so v Sloveniji plače v primerjavi z ostalimi državi Evropske unije že sedaj nadpovprečno obremenjene, Golobova vlada nalaga dodatne obremenitve. Zagovarjajo namreč stališče, da je mogoče vsako družbeno težavo rešiti tako, da se državljanom preprosto naložijo novi davki. Da gospodarstvo ne more nositi bremena dolgotrajne oskrbe, so jasni delodajalci. Golobova vlada pa, kot kaže, načina delovanja podjetništva ne razume. O tem priča tudi nedavna izjava premierja Roberta Goloba na seji Ekonomsko-socialnega sveta, ki je povedal, da bodo najprej pogledali pritekanje reform, saj morajo poskrbeti za njioca sredstva, nato pa se bo videlo, koliko bo ostalo. Predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš se je odzval kritično, saj to za delodajalce pomeni, da bodo z obremenitvami udeleženi tudi pri naslednjih reformah.
Po torkovem propadu socialnega dialoga med Ekonomskim svetom Slovenije (ESS) in vlado je prišlo do sestanka, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob. Govorili so o pomenu socialnega dialoga, v studiu oddaje 24ur Zvečer pa sta se med drugim znašla minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš. Ker zakon o dolgotrajni oskrbi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca buri duhove, je Mesec želel upravičiti dodatni prispevek in pri tem zavajajoče povedal, “da je Janševa vlada sprejela ta zakon in da tam jasno piše, da se dolgotrajna oskrba financira z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo”. “Skratka, prispevek je bil uveden že tam, pa takrat ni bilo nobenega razburjenja,” je izpostavil in dodal, da se držijo pravil ESS in skušajo voditi socialni dialog, kar se da korektno. “Tudi vsi socialni parterji so javno že večkrat rekli, da dialog sam vodim korektno.”
Trobiš je priznal, da minister Mesec vodi korekten dialog, a ga je vendarle dopolnil glede navedb o dolgotrajni oskrbi. “Dolgotrajna oskrba je res bila že od prejšnje vlade pripravljena z enakimi stopnjami, vendar smo pri tej vladi doživeli davčno obremenitev namesto razbremenitve,” je poudaril in spomnil, da je bila razbremenitev v davčnih lestvicah taka, da je bila tudi ta zadeva pokrita. “Sedaj pa smo samoudeleženi v obremenitvi, kot smo tudi danes izvedeli, še dolgo ne z razbremenitvijo.”
Ampak je pa Mesec vsaj priznal, da je vlada @JJansaSDS že pripravila rešitev, ki so jo oni zminirali in uvedli nazaj z dodatno davčno obremenitvijo. Zdaj pa izgovori, da še ni konec … bla, bla, bla https://t.co/PsMwzkkmy3
— Sašo Savinski 🇸🇮 (@SavinskiS) July 5, 2023
Glede povedanega je nato Mesec pritrdil, da so vrednotili prispevek, ki je bil uveden že v prejšnjem zakonu. “Bo pa prispevek začel veljati s 1. 1. 2025 in danes je predsednik vlade jasno povedal, da bomo do takrat skušali zložiti, katere obremenitve imamo, koliko denarja za podsisteme potrebujemo in se dogovoriti, kako bomo te obremenitve razporedili,” je zatrdil in dodal, da to ne predstavlja konca zgodbe. Trobiš je priznal, da je malo presenečen glede tega, da je bil predsednik vlade tako zelo jasen in je rekel, da se bo najprej pogledalo, kako kapljično bodo pritekale reforme, katera sredstva je treba priskrbeti, nato pa se bo videlo, koliko bo ostalo. “To so bile njegove besede. Kar pomeni za nas, na delodajalski strani, da bomo z obremenitvami udeleženi tudi z naslednjimi reformami in na koncu se bomo pogovarjali o razbremenitvi. To je en močen signal, ki gre v nasprotno smer,” je bil kritičen.
V največji opozicijski stranki so se na zavajanje ministra Mesca že odzvali in pojasnili, da zakon, sprejet v času prejšnje vlade, predvideva razpršeno financiranje (iz obveznega zavarovanja, sredstev, zbranih iz naslova obveznega zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz državnega proračuna, iz sredstev demografskega sklada, iz sredstev proračunov Evropske unije ter iz donacij in drugih virov). “Vladni predlog, ki je trenutno v obravnavi, pa predvideva financiranje iz zgolj treh virov (iz prispevkov obveznega zavarovanja (od 1. 1. 2025), iz sredstev državnega proračuna in z lastno udeležbo uporabnika (1 odstotek delodajalci in delojemalci, 1 odstotek upokojenci)). Trenutno veljavni zakon bi torej občutno manj obremenil delavce, delodajalce in upokojence, saj bi sredstva primarno pridobili iz drugih virov,” so jasni. Več si lahko preberete tukaj.
Dodatni prispevki zmanjšujejo konkurenčnost Slovenije
Delodajalske organizacije, ki so tudi članice ESS, so bile ogorčene nad obravnavo in potrditvijo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi na dopisni seje vlade konec junija. Ta namreč prinaša dodatno obremenitev gospodarstva. “Tak predlog je tudi v nasprotju z obljubami Vlade, ki je ob napovedi reform kot enega od ciljev navedla ravno razbremenitev stroškov dela”, so bili jasni. Uvedba dodatnega prispevka, kjer en odstotek prispeva zavarovanec, drugi odstotek pa delodajalec, bo namreč prispeval k dodatni obremenitvi plač, ki so v primerjavi z drugimi državami v Uniji že tako nadpovprečno obremenjene.
“Dodatni prispevki bodo še zmanjšali konkurenčnost Slovenije in njeno privlačnost za tuje investitorje in delavce”, so kritični delodajalci, ki so po potrditvi zakona povedali, da jih moti, da prej niso sprejeli niti minimalnega soglasja med socialnimi partnerji. S tem pa so opozorili tudi na procesno kršitev socialnega dialoga, čeprav je bila Golobova vlada polna ust pomena socialnega dialoga. “Dodatno, predlog financiranja ni bil niti predmet javne razprave, saj je bil v javno objavljenem predlogu zakona del, ki se tiče financiranja, izključen,” so izpostavili in podali predlog, da se del o financiranju iz zakona izloči in se uredi v okviru posebnega zakona o financiranju dolgotrajne oskrbe. Na ta način bi lahko poiskali dodatne možne rešitve. Precej kritik na račun financiranja dolgotrajne oskrbe je bilo sicer tudi na račun tega, ker je v okviru tega zakona predvideno, da bi prispevek plačevali tudi sami upokojenci iz svojih neto pokojnin.
Toliko o hvalisanju vodenja socialno čuteče politike, ki se v praksi financira iz našega denarja. Pri tem jih očitno prav nič ne moti, da je takšno ravnanje naravnost uničujoče za slovensko gospodarstvo, čeprav le to zagotavlja zaposlitve. Zlahka nas namreč lahko prehitevajo tisti, ki so davčno manj obremenjeni.
Ana Horvat