Po vrnitvi s podaljšane bolniške je premier Robert Golob (Gibanje Svoboda) gospodarstvenikom napovedal zmanjšanje dodatnega administriranja z evidencami delovnega časa, ki ga je ravno uvedel. Sloka pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan (SD) je nadaljevala iskanje 600 evrov dodatka mesečno sodnikom, kar jim je Golob obljubil že pred letom, dobivati pa bi ga morali od januarja letos.
Ministri iščejo tudi petnajst milijonov evrov, ki jih je Golob obljubil novi upravi zdaj depolitizirane RTVS Zvezdana Martiča. Med temi zadregami je premier parlamentu predlagal dva nova ministra. Tretjega pa po odstavitvah in odstopih nesposobnih še ni našel. Našel ga še ni za kmetijstvo, kjer krave pred kmeti za nevladnike rešujejo inšpektorji, o akcijah pa podrobno obveščajo premierjevo uradno spremljevalko Tino Gaber.
Raj in čistke v Kučanovem klanu
Kako pomembna je, pa kaže, ker bo Tina Gaber življenje polepšala vsem v Ljubljani celo kot novoletna jelka. Drevo na Prešernovem trgu ji je posvetil župan Ljubljane Zoran Janković, v čigar Pozitivni Sloveniji so bili trije sedanji in nekdanji premierji. Poleg Goloba tudi Alenka Bratušek in Marjan Šarec. Vsi skupaj, če prištejemo še predsednico republike Natašo Pirc Musar, predstavljajo politično dediščino in vrh elite Milana Kučana, ki vlada državi.
A tudi v tej Kučanovi eliti smo priča brezobzirnim obračunom. Denimo z Mojco Šetinc Pašek, ki bi s preiskovalno komisijo za nadzor medijev morala diskreditirati SDS. S tem se je že izkazala kot urednica in novinarka TVS. A zdaj so jo odrezali iz Gibanja Svoboda in odstavili z vrha te komisije, tako da bo le še neodvisna poslanka. Ta teden smo izvedeli za dodatno ozadje obračuna. Ob zahtevi Šetinc Paškove po odstopu Šarca, ker je na čuden način pošiljal dva milijona evrov z obrambnega ministrstva proti POP TV, bi lahko bilo usodno, ker je pri preiskovanju SDS “naletela” na Tino Gaber, ki je kot nekdanja partnerka Klemena Nacolettija v ustvarjanju piramidnih shem in nenavadnih kriptovalut Nicolettija povezala z Rokom Snežičem, tudi nekdanjim intimnim partnerjem vplivne spremljevalke našega premierja Gabrove. Aleksander Reberšek (NSi) je povzel, da je povsod zraven kot vegeta.
Ta napačna naveza je precej sesula “spin” (oblika propagande, dosežena z zavestno pristransko interpretacijo dogodka za vplivanje na javno mnenje o javni osebnosti ali organizaciji) portala Necenzurirani o sporočilih med Janezom Janšo in Rokom Snežičem z bizarnimi idejami Snežiča o medijih. Janši naj bi bil denimo ponujal, da bi “atomski fizik” Marko Potrč, ki se je med epidemijo covida-19 preselil v bolj svobodno Švedsko, z investitorji, ki bi jih uredil Snežič, kupil Planet TV. Za Potrča je znano, da je Golobu pozneje pomagal v kampanji. Posnela sta skupni video. Ni pa znano, da bi bil Potrč tudi intimni partner Tine Gaber.
Nova24TV, ki jo je Šetinc Paškova na vso moč preiskovala, se je na spin v Necenzuriranih odzvala s spinom z manj bizarno vsebino. Del spina Necenzuriranih o domnevnem dopisovanju med Janšo in Snežičem je v svojih propagandnih sporočilih na družbenih omrežjih povzel tudi Inštitut 8. marec Nike Kovač. Ta zasebni zavod je ustanovil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Levica).
Naša Vesna, naš Mihael, naša Nika, naša Anuška …
Lani v času volitev in referendumov, ko je oblast prevzel Robert Golob, so 8. marcu dramatično zrasli prihodki iz neznanih virov na skoraj pol milijona evrov. Tudi iz tujine. Pri nič zaposlenih.
Tako je ta teden po Necenzurirano zapisal 8. marec: “Iz sporočil SMS je razvidno še, da je Rok Snežič od Janeza Janše želel izvedeti tudi, ‘kaj bomo’ s portalom Siol.net., ‘ali je portal pomemben’, je vprašal Snežič in od Janše dobil odgovor, da ‘je portal zaenkrat OK’.”
Ker sem bil odgovorni urednik Siol.net, lahko nekoliko pojasnim, kaj bi lahko bilo ozadje. Ko je vladal Marjan Šarec, Siol.net dalj časa ni imel odgovornega urednika, ki bi ga moral imeti po zakonu. Tako je laže goljufati. Pomembno vlogo pa je tam imela skupina novinarjev, ki ni bila zaposlena na Siol.net. Imeli so zasebni biznis s posebno pogodbo. Ti novinarji so bili Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic, danes znani kot Necenzurirani. Na njihovo zasebno podjetje ni plačeval le državni Telekom. Na vzporedno podjetje je hkrati denar tiho letel še iz državnega Gen-I Roberta Goloba, Gorenja, ki so ga z leve ravno prodali Kitajcem, in iz podjetja današnjega finančnega ministra Klemena Boštjančiča.
Prva stvar, ki jo je Golob s svojo generalno sekretarko Vesno Vuković iz Necenzuriranih storil v medijih po prevzemu oblasti, je bila predčasna zamenjava odgovornega urednika Siol.net. Mene. Da so to dosegli, so na hitro odstavili nadzorni svet in upravo SDH in tja nastavili ljudi iz Gorenja, zamenjali so tudi nadzorni svet in upravo Telekoma. Za novega odgovornega urednika Siol.net je Vukovićeva na STA našla Mihaela Šuštaršiča, znanega soborca nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča, ki je “depolitiziral” urednika Boruta Meška in ga vrgel na cesto. Zaradi raka je hitro umrl. Šuštaršič je na Siol.net takoj dodelil redno kolumno Niki Kovač iz 8. marca, ta teden pa je z njo osebno naredil še posebno propagandno oddajo. Pred tem je ukinil možnost komentiranja bralcem, potihoma pa je cenzuriral mojo kolumno, v kateri sem pred njegovim prihodom opozoril na javnosti prikrivane povezave številnih novinarjev s politiki.
Kako so že videti koruptivne zlorabe oblasti v medijih?
Ko so me politično sčistili iz Siol.net, sem, ker so številni bralci moje delo želeli podpreti tudi z delom svoje dohodnine, ministrstvo za kulturo zaprosil za status nevladne organizacije v javnem interesu. Ministrstvo je zavrnilo to prošnjo in me obvestilo, da je posebna strokovna komisija ocenila, da Spletni časopis “ne uspeva celovito in dosledno zagotavljati medijske in novinarske strokovnosti, objektivnosti in izvirnosti”. Pred tem so Spletni časopis dvakrat finančno podprli iz istega ministrstva, ko so bili na vrhu ministri iz SD, češ da je kakovosten in pripomore k pluralnosti. Kaj se je spremenilo?
Malo. Ministrstvo je prevzela bolj skrajna Levica, ki je angažirala prav posebne strokovnjake. Član posebne strokovne skupine je postal Veselinovič, ki je nekoč sčistil urednika Boruta Meška na cesto. To je stroka.
Ker me je mnenje o nestrokovnosti, neobjektivnosti in neizvirnosti začudilo, sem prosil za podrobnejša pojasnila, na kakšen način so to ugotovili. Večkrat. A mi nobenih utemeljitev niso poslali. To je pokazalo, da je šlo za arbitrarno, politično motivirano odločanje.
Ta teden pa smo izvedeli, da so status dodelili portalu aktivistke Anuške Delić Oštro, ki je večkrat kritiziral moje članke in celo sprožil postopek pred častnim razsodiščem DNS, ker sem poročal o nenavadnih posledicah politične čistke na RTVS. Ogrožam interpretativni monopol levice. Tako so se pohvalili, da jim je pri Asti Vrečko uspelo dobiti status, ki omogoča pridobivanje dela dohodnine državljanov (in še kaj). Na ministrstvu so jih razglasili celo za “osrednjo stanovsko organizacijo”. Kot so neke druge leve aktiviste razglasili za “Glas ljudstva”.
Pred portalom Oštro me je pred istim razsodiščem društva novinarjev preganjal že 8. marec, da ne bi smel razkriti, da je Katarina Ravnikar neuspešno sodno preganjala dva kriminalista zaradi zabeležke o seksu za redno zaposlitev z Zoranom Jankovićem. Pritrdili so jim. Ne sme se vedeti, da je z Ravnikarjevo.
V vladi pa zdaj iščejo še denar za depolitizirano RTVS, ki ga v proračunu države ni. Kje točno bodo našli pet milijonov evrov, da bi pokrili luknje za letos in deset milijonov za prihodnje leto, nočejo pojasniti. Na vprašanje o tem so mi odgovorili zvito: povedali bomo RTVS, ki dodaten denar zahteva. Tam ne potrebujejo odgovora, potrebujejo denar.
“Depolitizacija” sodnikov NSi
V parlamentu pa je nujno sejo ustavne komisije sklical Jožef Horvat (NSi), da bi vladajoči na hitro uredili še volitve sodnikov. Ukinili bi javno odločanje parlamenta. Poslej bi tajno izbiro sodnega sveta le še razglasila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Nujna seja je pritegnila precej pozornosti, ker je predsednik opozicijske SDS Janez Janša opozoril, da so se ustavni akti na nujnih sejah doslej spreminjali le v času osamosvajanja, ko je bilo izredno stanje. Horvat je priznal, da ni nevarnosti, da bi nas kdo napadel. Šlo je za to, da so si vladne stranke zaželele, da bi v parlamentu “depolitizacijo” sodnikov uredili pred novim letom, a so se prepozno spomnili. Ker so zamudili za redni postopek, je Horvat pomagal in ustavno komisijo sklical po “nujnem” postopku. Horvat je to moral, ker ima NSi posebne dogovore z vladajočimi, ki so jim na račun SDS dodelili vodenje komisij za nadzor javnih financ in obveščevalcev. Interes je skupen, vladne stranke si ne želijo resnega nadzora SDS, NSi pa je tudi vesela, če se omeji večji konkurent na desni. Pa še podpora medijev bo, ki jih večinoma nadzorujejo vladne stranke.
Da Janša protestira, je logično. Zaradi osebne izkušnje ve, kje so tveganja. Doslej so ga že dvakrat z montiranimi političnimi sodnimi procesi poskušali eliminirati. Prvič v prejšnjem sistemu, ko je državi vladal Kučan, ko so ga v aferi JBTZ prijeli slovenski obveščevalci, obsodilo pa vojaško sodišče, češ da je izvedel preveč zaupnosti o načrtih partijskega vrha, kako “rešiti” Jugoslavijo. Aretirali so ga, ko je bil kandidat za šefa ZSMS, pozneje znane kot LDS. Drugič so ga zaprli v aferi Patria, kjer so mu sodniki z mediji podtaknili podkupnine, ki jih je, šlo je za skoraj pol milijona evrov, dobil slikar Jure Cekuta, ki je bil za to tudi pravnomočno obsojen. Janšo so zaprli sredi volilne kampanje, da je zmagal Miro Cerar. Ta je pred tem vodil sodni svet z Brankom Maslešo. Masleša je, kot je pozneje ugotovilo ustavno sodišče, z nepoštenim sojenjem pripomogel, da je Janša pravi trenutek pristal v zaporu, Cerar pa je postal šef vlade.
Sodni svet izbira sodnike. Poslej bi jih še bolj neomejeno. Tudi s pomočjo NSi.
Golobu pa gre vse drugo slabše. Vse bolj je le še eden v seriji novih obrazov, ki hitro izgubljajo popularnost. To povečuje možnost predčasnih volitev in menjav ter s tem tveganje, da Kučanov klan izgubi oblast. Oblasti pa tam nikakor ne nameravajo prepustiti nenadzorovanim medijem ali sodstvu. Predvsem pa ne Janezu Janši.
Peter Jančič