Ruski diktator Vladimir Putin je poraženec leta. V Sloveniji pa je velik zmagovalec elektrogospodarstvo z Robertom Golobom, ki bi mu morala državna podjetja, ki proizvajajo in prodajajo elektriko, postaviti velik spomenik. Rešil jih je. Dal jim je toliko kot še nihče. Tudi osebno jih premier simbolizira. V preteklosti si je od tam zagotovil plačila v višinah, ki večini državljanov še v sanjah niso dosegljiva. Plačevali pa so še za varnost Miloša Milovića, za medijsko podobo Vesne Vuković … Pojasnilo je bilo, da so uspešni in tvegajo. Z denarjem nas vseh. Ko se je letos zalomilo pa teh, ki so uspešni in tvegajo, ni nikjer, da bi poravnali posledice.
Velike minuse z državnimi milijardami zdaj plačuje Robert Golob. Visoke plače in nagrade pa si v elektro podjetjih, ki jih Golob rešuje, še kar izplačujejo. Golobu bi morali tam postaviti najmanj spomenik. Da ne bi bilo povsem preko meja, so se konec leta v GEN odločili vsaj, da premierju ne bodo izplačali milijona dodatne izredne nagrade za vodenje GEN-I, ki ga letos rešujejo državna jamstva.
Ko Putinovi zavezniki pri nas utihnejo
Putinov polom se je začel, ko mu je propadel načrt hitre okupacije Ukrajine. Ukrajinci se niso razbežali in položili orožja, ko je vdrl v njihovo državo. Šokirali so najboljše novinarske analitike naše RTVS, tudi številne zahodne poznavalce, predvsem pa Putina, ki je proti Kijevu poslal vojsko, ki je bila na papirju veliko močnejša. A, kot se je pokazalo, je bila slabo vodena, komunikacije niso delovale in bila je vsesplošna zmeda. Ko so enote nenačrtovano obstale, ni bilo oskrbe. Na to niso računali. Kot niso na to, da bo na drugi strani dobro motivirana vojska, ki se je borila za svojo domovino. Zase. Putinova mora z začetka spopadov, ko smo namesto bliskovitega zavzetja Kijeva opazovali stokilometrske kolone stoječega in pozneje gorečega ruskega železja, se je nadaljevala v jesen, ko so Ukrajinci ponovno osvojili velikanska ozemlja na vzhodu in jugu in tudi edino regionalno prestolnico Kherson, ki so jo Rusi na začetku okupirali. Spodletel je tudi teroristični poskus Putina, da bi z dragimi raketami in precej cenejšimi iranskimi droni uničil električno in drugo infrastrukturo Ukrajine, da bi ljudje tam zmrznili in na ta način izgubili voljo do nasprotovanja ruski okupaciji. Politika terorja z bombardiranjem mest je v Veliki Britaniji nekoč podobno propadla že Hitlerju. Ukrajinci so vračali z natančnim raketiranjem vojaških ciljev, skladišč, logističnih poti, dragih reaktivcev, protiletalskih sistemov in oklepnikov. In z vse bolj uspešnim sestreljevanjem ruskih raket in dronov.
Za Putina mora. Javno mnenje v mejnih državah se je obrnilo. Švedska in Finska sta vstopili v Nato, da se zavarujeta pred Putinom. Zaveznike pa Putin bolj po tihem izgublja na vseh koncih. Celo vladajoča slovenska leva politična elita, ki je bila tradicionalno velik Putinov zaveznik, se je zadnje čase potuhnila in Putin in njegovi v Sloveniji niso več tako pogosto kot so v Belorusiji.
Ukrajina povrhu zdaj dobiva pomoč, s katero lahko rusko vojsko in Putina spravijo v še večje težave. Putin je sprožil dodatno mobilizacijo, da bi nadomestil mrtve. Po ocenah Ukrajine je do tega tedna, ko je njihov predsednik Volodimir Zelenski prvič odpotoval na tuje in to v ZDA, ruska vojska izgubila sto tisoč mož. Rusija je velika in lahko prenese veliko izgub, je odgovor iz Moskve. A če bodo posledica žrtev le porazi, bo prišel račun. Za Putina. Veliki porazi so v Rusiji praviloma sprožili prevrate in celo revolucije, ki pa se jih je tudi treba bati, ker gre za veliko silo z jedrskim orožjem.
Na začetku konflikta je Zelenski zaslovel z zavrnitvijo ponudbe ZDA, da bi mu pomagali zbežati. Zavrnil jih je z izjavo, da ne potrebuje prevoza, da potrebuje orožje. Iz ZDA se zdaj vrača z božičnim darilom, ki je orožje: z njim prihajajo raketni sistemi Patriot in obsežna siceršnja pomoč ZDA. V tehnologiji, ki je ne more vsak kupiti.
Posledica škandala Milović: Preiskati Janšo!
Pri nas je takšno božično darilo kot Ukrajina od ZDA dobilo elektrogospodarstvo. Od Roberta Goloba. V državnem elektrogospodarstvu bi Golobu morali postaviti velikanski spomenik. Toliko še nihče ni storil zanje. Dobili so jamstva v milijardah, HSE pa celo neposredne pol milijarde finančne injekcijo. Še 170 milijonov bo do konca leta dobil Eles. Jamstva in finančne injekcije dobivajo največji proizvajalci in prodajalci elektrike, ko so cene astronomsko visoke in bi morali tolči dobičke. A jih ne, ker so večino letošnjo proizvodnjo prodali že lani. Ker jim je šlo takrat dobro, so si delili visoke plače, nagrade in izredne nagrade. Zdaj pa teh uspešnežev nikjer ni. Minuse pa s skupnim denarjem pokriva premier. In podjetja in druge pravne osebe z velikimi računi za elektriko. Kako dobro jim je šlo, nam najlepše pokaže primer Goloba samega, ki je za lani dobil neto več kot 200.000 plače in nagrade za uspešnost, mu pa v GEN-I konec letošnjega leta presenetljivo niso izplačali še izredne nagrade v višini milijon evrov.
Podobno kot šef stranke igrajo tudi njegovi poslanci. Ko je po odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar završalo o političnih pritiskih Goloba na policijo, ki ga preiskuje in o nenavadni vlogi Miloša Milovića, ki ga po trditvah Goloba ne plačuje nihče, novinarska preverjanja pa so pokazala, da je denar k njemu iz vlade in državnega elektrogospodarstva tekel še bolj kot h Golobu, so iz Gibanja Svoboda v parlamentu takoj zahtevali preiskavo pritiskov na policijo Janeza Janše.
Golobovi poslanci se nam z zahtevo po tej parlamentarni preiskavi znova predstavljajo kot veliki nadzorniki oblasti Janeza Janše. Nerodno je le, da so oblast zdaj oni sami. Že več kot pol leta. Janša pa v opoziciji. Nobenega razloga ni, da v parlamentu preiskujejo ravnanje vlade, ki je ni. Ravnanje prejšnje vlade lahko preveri njihova vlada sama. Dostop do vseh podatkov ima. Da bi hkrati preiskovali svojo lastno, je pa čisto novi vladi podobno. Nadzorovali bi sami sebe. Poročali pa bi o tem le njihovi mediji. V parlamentu tratijo denar in čas. In zlorabljajo oblast kot že s preiskovalno komisijo, ki so jo ustanovili za nadzor medijev in novinarjev, ki jih ne plačuje elektro sistem in niso podrejeni sedanji vladi.
To je nova politika, ki jo že dalj časa spremljamo. Po volitvah so vladajoči onemogočili, da bi v parlamentu njihovo vlado nadzirala največja opozicijska stranka SDS. Vodenje komisije za nadzor javnih financ so dodelili veliko manjši NSi, ki si jo vladajoči želijo kot nadzornika.
Sčasoma pa so tej majhni stranki Mateja Tonina dodelili tudi vodenje komisije za nadzor obveščevalnih služb. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi v prejšnjem mandatu nadzor javnih financ in obveščevalnih služb namesto poslancem SD, LMŠ in Levice takratna vladna koalicija dodelila SNS Zmaga Jelinčiča?
V vseh največjih medijih bi brali zgodbe o prevarantih. Kritika bi bila upravičena. To je nizkotna politika, ki se ne spodobi vladarjem v demokratični državi. Da je to pot izbral Robert Golob s Tanjo Fajon in Luko Mesecem, kaže pomanjkanje integritete in pokončnosti, hkrati pa šibkost najnovejših novih obrazov, ki nam jih je prineslo volilno leto 2022.
Peter Jančič, Spletni časopis