Ekstremna zavajanja leve politične opcije so vse bolj prozorne – predsednik Levice Luka Mesec je v oddaji 24ur Zvečer med drugim dejal, da se je ustavni pravnik dr. Jurij Toplak zlagal, da bo ustavno sodišče pobudo za oceno protiustavnosti političnih programov Levice in Socialnih demokratov obravnavalo absolutno prednostno – a že če pogledamo na spletno stran ustavnega sodišča, se izkaže, da je zadeva označena z “absolutno prednostna”. Tanja Fajon je vladi očitala, da ni ukrepala ob podražitvi energentov, pozabila pa je na 200 milijonov evrov težke ukrepe, za pomoč ljudem in gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. “Očitno živimo v dveh zelo različnih svetovih,” je komentiral Matej Tonin, Aleš Hojs pa je izpostavil, da so se položnice ogrevanja podražile predvsem v mestih, kjer vladajo leve stranke. “Rezultati kažejo, da ta vlada nekaj dela prav in vse bom naredil, da se ne vrnemo v socializem, ki ga zagovarja Mesec,” je še poudaril predsednik Nove Slovenije.
Dejstvo je, da bo ustavno sodišče z obravnavo protiustavnosti političnih programov Levice in Socialnih demokratov vneslo neko novo dinamiko v samo volilno kampanjo, saj se bo končno lahko pogovarjalo o ključnih vsebinskih stvareh, tudi o gospodarskem razvoju Slovenije. V Novi Sloveniji so prepričani, da je program Levice na tem področju izjemno škodljiv, saj govori o nacionalizaciji in na nek način omejuje svobodno gospodarsko pobudo pa tudi pravico do lastnine. Posledično tako tudi druge države oziroma njihova gospodarstva razmišljajo, ali se splača investirati v Slovenijo. Luka Mesec je besede Mateja Tonina označil za neumnost, obenem pa je izpostavil, da so v Levici za to, da se hotele in turistične kapacitete na najboljših lokacijah obdrži v državni lasti – češ da bomo od tega vsi nekaj imeli. Levica pač izkorišča prodajo Yorkovega deleža za igranje na domovinsko struno – še pred pol leta zanimanja za odkup Yorkovega deleža Save namreč ni bilo, da niti ne omenjamo, kako se je s temi hoteli ravnalo – obnovljen je bil le hotel Park na Bledu, stanje teh turističnih draguljev pa so med epidemijo reševali Slovenci s turističnimi boni.
“Dolžnost države ni, da je hotelir, dolžnost države je, da poišče odgovorne kupce, ki bodo slovenske turistične bisere ustrezno razvijali,” je poudaril Tonin in spomnil, da je v te hotele treba tudi investirati 200 milijonov evrov, da bodo te turistične kapacitete privabljale goste in izkoristile svoj potencial. Mescu se vseeno zdi, da je ključnega pomena, da ima država v svojih rokah ključno infrastrukturo, kamor je prištel tudi zdravstvo. A dejstvo je, da se niti v zdravstvo niti v dotične turistične kapacitete trideset let praktično ni vlagalo, zato pa smo tudi prišli do današnjega stanja, za katerega vemo, da ni ravno rožnato. Levica zagovarja koncept državnega zdravstva, ki ga v Sloveniji tudi imamo, vendar pa ne bi mogli trditi, da tudi učinkovito deluje. Tonin je poudaril, da bi si v Sloveniji želeli uveljavitve zahodnoevropskih konceptov, ki delujejo – torej da se do zdravnika pride takrat, ko se ga rabi in da denar, ki ga vsak mesec plačujemo za zdravstveno zavarovanje, tudi plača storitve pri zdravnikih. “Če bomo nadaljevali z vašimi koncepti, je jasno, da bo zdravstvo vsak dan manj dostopno,” je Tonin očital Mescu.
Zdravstvo bi moralo biti dostopno vsem
Mesec je dejal, da je epidemija pokazala, da so najslabše odnesle tiste države, ki imajo zdravstvo privatizirano ali pa sloni na koncesionarjih. “Mi pa smo edina država na svetu, kjer je bilo jasno, da slovensko zdravstvo rešuje situacijo, vi pa ga privatizirate,” je Mesec kontradiktorno pripomnil Toninu, saj je trenutek za tem povedal, da ljudje do storitev v zdravstvu sploh niso mogli priti. Mesec je sicer priznal, da ima javno zdravstvo svoje pomanjkljivosti – kar je pokazalo tudi pomanjkanje družinskih zdravnikov, kar bi on reševal z odpiranjem nov smeri na medicinski fakulteti. Zanimivo – saj je njegov strankarski kolega Miha Kordiš pred kratkim pojasnil, da do tega stanja niso pripeljali koncesionarji, pač pa zdravniški lobiji, ki so omejevali specializacije, ker so se privilegirani zdravniki bali za svoja mesta.
Stranka SD še vedno ni zmožna obsodbe fašizma, nacizma in komunizma
Voditeljica stranke SD Tanja Fajon je še enkrat poudarila, da gre za politično nagajanje in da se ocene ustavnosti stranke SD in Levica prav gotovo ni spomnil sam Vili Kovačič – stranka SD je registrirana že 30 let, na ustavno sodišče pa je ta pobuda za oceno ustavnosti prišla nekaj tednov pred volitvami. Tu je treba poudariti, da so se v preteklosti njeni strankarski kolegi bolj kot ne ograjevali od nekdanjega političnega režima, medtem ko se v zadnjem času v stranki SD toliko bolj identificirajo in predstavljajo kot ponosni nasledniki komunistov. Do neke mere je to priznala tudi Fajonova, ki je dejala, da so se Socialni demokrati v preteklih letih oddaljili od totalitarizma in komunizma. Pozabila pa je povedati, da lani ponovno niso želeli podpreti resolucije, ki bi izenačila vse totalitarizme – 45 poslancev še vedno ni zmožnih obsodbe fašizma, nacizma in komunizma in poslanci SD so brez dvoma med njimi.
Položnice so višje predvsem v mestih, ki jim vladajo leve stranke
Tudi Fajonova je izpostavila, da gre pri prodaji Yorkovega deleža Save za razprodajo slovenskega turizma – kar je čisti nesmisel, saj York ni v državni lasti, torej ta delež tudi do sedaj ni bil v naših rokah. Fajonova je tudi očitala, da se je vlada začela prepozno ukvarjati s podražitvijo energentov. Notranji minister Aleš Hojs je ob tem opozoril, da se večinoma niti ni podražila elektrika, pač pa so precej višje položnice pri toplovodnih sistemih – in župani, ki so te cene zvišali, so župani leve politične opcije. V Ljubljani se je ogrevanje podražilo za 103 odstotke, v Velenju pa, kjer je na oblasti stranka SD, celo za 200 odstotkov, je pojasnil minister. Hojs je tudi dejal, da je smešno poslušati mlade ljudi, kot je Mesec, kako fantazirajo oziroma utopično razmišljajo o socializmu. Tudi glede zdravstvenega sistema je povedal, da težko posluša očitke stranke, ki je pravzaprav večino časa vladala v samostojni Sloveniji – in seveda pripomogla s nastalemu stanju ali pa ga vsaj ni poskušala preprečiti. Spregovoril je tudi o tem, kako si v stranki SDS predstavljajo reševati stanovanjsko problematiko – stranka SD bi v Ljubljani na državne stroške gradila stanovanja za priseljence – s čemer se v SDS ne strinjajo, pač pa se zavzemajo za model, s katerim bodo mlade družine prišle do lastnih stanovanj z ugodnimi krediti. Tej praksi sledi celoten zahodni demokratični svet, prav je, da takšnemu trendu sledimo tudi pri nas.
Sara Bertoncelj