Evropska komisija je včeraj potrdila petega, doslej največjega hrvaškega zahtevka za izplačilo v višini 821,7 milijona evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost, poročajo hrvaški mediji. Novica odmeva v času, ko je prav tako Evropska komisija Sloveniji zadržala pomoč po poplavah. Vlada je namreč menila, da bo lahko iztržila še več denarja, kot je potrebno za obnovo, verjetno tudi za lastne žepe, zato bodo zaradi malomarnosti, pohlepnosti in nestrokovnosti škodo utrpeli tisti, ki so jo že ob poplavah. Nasprotno pa hrvaška vlada učinkovito črpa evropski denar za svoje državljane in podjetja: “Evropska sredstva uporabljamo za hitrejši razvoj in večjo odpornost Hrvaške na prihodnje krize,” je dejal premier Andrej Plenković in dodal, da bodo s tem izplačilom skupaj prejeli več kot 4,5 milijarde evrov.
Da je zadeva o ustavitvi denarja za pomoč po poplavah zrela za odstop, je povedal Janez Janša. Opozicija je opozarjala na nepravilnosti in na prenapihnjenost sredstev, Alenka Bratušek pa je takrat odgovarjala tako: “Namesto da bi nam ploskali in rekli, ja, še kakšno cesto dajte noter, da dobimo evropski denar, se zdaj zagovarjamo tukaj, zakaj smo to dali v program, ki smo ga poslali”. Kdo bo sedaj odgovarjal za nastalo škodo?
Medtem ko Robert Golob ob naznanitvi novice, da Slovenija še ne bo dobila evropskega denarja, počitnikuje v Dallasu in uresničuje mladostniške sanje, je hrvaški premier Andrej Plenković državljanom naznanil novico, da je Hrvaška prva država v Evropski uniji, ki ji je Evropska komisija odobrila zahtevek za izplačilo petega obroka iz nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost v višini 822 milijonov evrov.
Po oceni zahtevka za plačilo, vloženega aprila letos, je Komisija predhodno ugotovila, da je Hrvaška zadovoljivo dosegla 25 ključnih faz in 12 ciljnih vrednosti, določenih v izvedbenem sklepu Sveta za peti obrok nepovratnih sredstev in prvi obrok posojila.
Hrvaška dobila denar za zdravstvo, energetsko, kmetijsko infrastrukturo
“S tem izplačilom, ki ga pričakujemo julija, bomo skupaj prejeli več kot 4,5 milijarde evrov. Evropska sredstva uporabljamo za hitrejši razvoj in večjo odpornost Hrvaške na prihodnje krize,” je dejal Plenković. Zahteva vključuje pomembne naložbe tako v državljane kot v poslovno okolje, oskrbo z vodo, infrastrukturo za odpadne vode, proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu, energetsko in kmetijsko infrastrukturo, razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop, kibernetsko varnost, digitalni prehod v javni upravi itd. Glavni ukrepi v tem zahtevku pa vključujejo bolj odporen in finančno vzdržen zdravstveni sistem. V Sloveniji pa zdravstveni sistem razpada, v slabem stanju so tudi ostali sistemi, a to našega premiera ne skrbi.
A. G.