Inštitut 8. marec se še naprej spreneveda in še vedno vztraja pri zavajajoči trditvi, da je vlada ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ), čeprav je vlada tudi sama priznala, da v resnici ni tako.
Reforma zdravstvenega sistema, ki je v Sloveniji januarja 2024 preoblikovala DZZ v obvezni zdravstveni prispevek (OZP), je bila predstavljena kot zgodovinska ukinitev DZZ. V resnici pa gre le za administrativno spremembo, ne za dejansko ukinitev.
Inštitut 8. marec na družbenem omrežju X poziva k “dokončanju ukinitve” DZZ, češ da je vlada s tem naredila “dobro potezo”. “Vsako leto je 50 milijonov evrov namesto v javnem zdravstvu končalo v žepih komercialnih zavarovalnic,” so zapisale in ob te pozabile omeniti, da se zdaj denar steka v centralnoplanski ZZZS namesto v zasebne zavarovalnice.
Na slednje jo je opozoril politični analitik Mitja Iršič, ki je na X zapisal: “Zdaj konča v žepu državnega kolhoza ZZZS. Za davkoplačevalce se je spremenilo le to, da je prostovoljno postalo obvezno in da zdaj s prispevkom upravljajo državni planerji, ki jim zmanjka denarja za nujno zdravstvo, zato smo za zahtevne kirurške posege naročeni čez enajst let.” Sliši se absurdno, a dejansko drži. O tem smo poročali tukaj. Iršič namiguje, da vlada in Inštitut 8. marec ustvarjata lažen vtis korenite reforme in poudarja, da je reforma predvsem kozmetična, saj ni naslovila ključnih izzivov zdravstvenega sistema.
Na zapis Inštituta so se odzvali številni, med drugim tudi uporabnik pod imenom Rok Ravnikar, ki je zapisal: “Zakaj to zavajanje? Treba je sešteti vse prispevke, ki jih posameznik mesečno namenja za zdravstvo. Potem pa primerjajte in ocenite egalitarnost. Ampak itak vam ne gre za bolnike …”
Zakaj to zavajanje? Treba je sešteti vse prispevke, ki jih posameznik mesečno namenja za zdravstvo. Potem pa primerjajte in ocenite egalitarnost. Ampak itak vam ne gre za bolnike … pic.twitter.com/1hF1VxDKj1
— Rok Ravnikar (@RRavnikar) May 29, 2025
V razpredelnici je prikazal odvisnost skupnega prispevka za zdravstvo od bruto plače. Podatki so predstavljeni v evrih (€) in temeljijo na primerjalni oceni, kako se mesečni prispevki za zdravstvo razlikujejo glede na višino bruto plače. Prispevki, ki jih posamezniki namenjajo zdravstvu, niso sorazmerni z dohodki, kar nakazuje, da cilj ni nujno izboljšanje zdravstvene oskrbe bolnikov, temveč morda drugi interesi.
Razpredelnica kaže, da se odstotek prispevka za zdravstvo zmanjšuje z višjo bruto plačo, kar nakazuje progresiven sistem obdavčenja zdravstvenih prispevkov, kjer višji dohodki prispevajo relativno manjši delež. Na primer:
- pri nižji plači (1.277,72 evra) prispevek predstavlja skoraj 16 odstotkov dohodka,
- pri najvišji prikazani plači (20.000,00 evra) pa le približno 13 odstotkov.
“Predlagam vsem desnim politikom, da imate tole razpredelnico sprintano naslednjič, ko bodo @TarcaRTVSLO partizani zahtevali “bolj pravično zdravstvo”, ker vsi plačujemo 35 evrov,” se je na Ravnikarjev komentar še odzval Iršič.
A. H.