Po več kot dveh tednih molka od terorističnega napada Hamasa na Izrael se je vodja libanonskega Hezbolaha, ki je bil doslej presenetljivo tiho, srečal z najvišjimi voditelji palestinskih militantnih frakcij Hamas in Islamski džihad. Po poročanju Alarabiya News je dejal, da so ocenili, kaj mora njihovo zavezništvo storiti, da “doseže pravo zmago za odpor” v Gazi.
Na srečanju so sodelovali Sayyed Hassan Nasrallah iz Hezbolaha, namestnik vodje Hamasa Saleh al-Arouri in vodja Islamskega džihada Ziad al-Nakhala, poroča Alarabiya News. Hizblah kot zastopnika Irana v Libanonu podpirata, usposabljata in financirata ajatolahov režim in iranska revolucionarna garda. Od začetka konflikta na jugu Izraela se je vodja libanonskega Hezbolaha Hassan Nasrallah ovil v molk. Dešifriranje njegovih namenov je zaskrbljujoče tako za ZDA kot Izrael, ki se je moral ob tej tišini pripraviti na najslabši možni scenarij, saj bi Hezbolah lahko nenapovedano zadal močan udarec Izraelu.
“Na srečanju … so bila ocenjena mednarodna stališča in kaj mora storiti Odporniška os,” je poročal Hezbolahov medij Al-Manar. Os se nanaša na zavezništvo Irana, palestinskih militantnih skupin, Sirije, libanonskega Hezbolaha in drugih frakcij. Viri znotraj Hezbolaha so po poročanju Reutersa trdili, da Hezbolah pozorno spremlja in aktivno sodeluje pri dogajanju na območju Gaze in vzdolž libanonsko-izraelske meje. Hezbolah je začel vojno izčrpavanja proti Izraelu v povezavi s Hamasom in organizacijami Islamski džihad v južnem Libanonu.
Hezbolah se je doslej držal nazaj
Doslej se je vzdržal spreminjanja pravil delovanja, izogibal se je eskaliranim napadom na Izrael in se izogibal vdorom na izraelsko ozemlje. Nassralah je obljubil, da njegova organizacija ne bo ostala brez dela, medtem ko je Izrael nadaljeval s ciljanjem na Hamas na območju Gaze, vendar je bil Hezbolah do zdaj razmeroma tih, s čimer je razočaral Hamas, kar je kritiziral eden od višje pozicioniranih osebnosti Hamasa, Khaled Mashal, ki je izjavil, da se “zgodovina ne piše tako.” Hezbolah ostaja v visoki pripravljenosti na morebiten konflikt in lahko uporabi svojo vso vojaško moč v nenapovedanem napadu na Izrael, ko bo IDF začela kopensko ofenzivo na območju Gaze. V takem napadu bi lahko Hezbolah zadal močan udarec Izraelu z izstrelitvijo na tisoče raket, natančno vodenih izstrelkov in brezpilotnih letal na strateške cilje v Izraelu, hkrati pa poskušal zavzeti ozemlje v delih Galileje z uporabo svojih komandosov Radwan, piše Jerusalem Center of Public Affairs.
Izrael in Združene države se soočajo z izzivi pri razvozlavanju namenov Nasrallaha, njegov molk pa lahko pomeni priprave na velik napad na Izrael, če ta prestopi njegove rdeče črte in napade območje Gaze. Uporaba strategije dvoumnosti omogoča Nasrallahu, da ohrani element presenečenja. Takoj ko je izjavil, da ob izraelskih akcijah v Gazi ne bo sedel križem rok, se je lotil razmeroma nizkih napadov na Izrael, medtem ko je imel na voljo možnost eskalacije, poroča Reuters in dodaja, da je libanonska vlada zelo zaskrbljena zaradi možnosti obsežne vojne, ki bi lahko popolnoma opustošila Libanon. Kljub tem pomislekom Nasrallah deluje neodvisno. Po navedbah tujih virov je izraelski premier Benjamin Netanjahu zavrnil predlog obrambnega ministra Yoava Galanta za preventivni napad na Hezbolah. Takšni potezi je nasprotoval tudi predsednik ZDA Joe Biden.
Izrael je v dilemi
Netanjahu je posvaril Hezbolah, da bi bila vstop v vojno njihova življenjska napaka, visoka cena pa bi daleč presegla drugo libanonsko vojno leta 2006. Vendar se Nasrallah na Netanyahujevo opozorilo še ni odzval. Po poročanju nekaterih tujih medijev se špekulira, da bo morda izkoristil priložnost, ki jo ponuja izraelska osredotočenost na izrivanje vladavine Hamasa v Gazi in izvedel nenaden napad na severno mejo. IDF je v tej regiji močno prisotna, vendar se mora Izrael kmalu odločiti, kako upravljati s sočasnima frontama na severu in jugu. Vse to pa spravlja Izrael v dilemo, saj mora po eni stran zadati udarec Hamasu, strmoglaviti njegovo oblast in zagotoviti izpustitev ugrabljenih. Po drugi strani pa se je zaradi velikega arzenala izstrelkov in raket pojavila priložnost za obravnavo velike grožnje Hezbolaha naseljem ob severni meji in mestom v notranjosti Izraela.
Iran je vzpostavil Hezbolah kot odvračilno sredstvo in ga opremil z več deset tisoč raketami, izstrelki in brezpilotnimi letali za zaščito pred morebitnimi izraelskimi napadi na njegove jedrske objekte. Zastavlja se dvoje vprašanj: ali bo Iran spremenil ta cilj in zmanjšal količino Hezbolahovega orožja, da bi rešil Hamasovo vladavino na območju Gaze pred propadom ali pa bo Iran tvegal uničenje države Libanon. Izraelske in ameriške obveščevalne službe doslej niso uspele razbrati Nasralahovih namenov, posledično pa se mora Izrael pripraviti na najslabši možni scenarij, da ga ne bi ujeli nepripravljenega.
T. B.