“Ministrica, na vašem mestu bi odstopil in ne bi potunkal vseh svojih sodelavcev. Ni mi jasno, kako boste še naprej z njimi sodelovali,” je v zadnji Tarči na RTVS dejal davčni strokovnjak Ivan Simič.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan napoveduje vojno proti korupciji, celo v lastni stranki. Zavrača pozive k odstopu in pravi, da je zdaj za SD zgodovinska priložnost, da se očisti spornih praks in pokaže, da so te nesprejemljive. Pojavlja se vprašanje, kdo vse naj bi prikrival stvari in zavajal pri nakupu stavbe na Litijski cesti v Ljubljani in kakšne bodo politične posledice ter prihodnja razmerja v koaliciji. V tokratni Tarči je TV-voditeljica Erika Žnidaršič vnovič gostila ministrico Švarc Pipan, ob njej pa še tri goste, med drugim ministra iz vrst SD Aleksandra Jevška (za kohezijo in regionalni razvoj) in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič (Svoboda). V SDS, kjer so vložili interpelacijo zoper Švarc Pipanovo, pa so gostovanje tik pred oddajo odpovedali.
Namesto predstavnika največje opozicijske stranke, je v studiu gostoval davčni strokovnjak in nekdanji direktor Fursa Ivan Simič, kjer sta bila v službi tudi oba uradnika, ključna pri poslu nakupa sodne stavbe, sicer pa člana različnih političnih strank. Švarc Pipanova je za “organizirano skupino” označila tudi člane lastne stranke. Vse več je indicev, da gre za koruptivno dejanje. Žnidaršičeva je ob tem spomnila, da je nakup sodne stavbe sprožil spor v stranki SD ter širšo koalicijsko krizo, kakršne doslej ne pomnimo. Znano je, da je ob izbruhu krize več oseb na pravosodnem ministrstvu zamenjalo svoje mobilne telefone, med njimi tudi razvpiti Igor Šoltes (sicer vnuk komunističnega klavca Edvarda Kardelja).
Po njegovih besedah je šlo za “popolno naključje”, saj je menjavo telefona načrtoval že dlje časa. Je pa znano, da se je prav Šoltes v povezavi z nakupom sodne stavbe srečeval s predstavniki ministrstva za finance. Prav tako je v zadevo vpleten generalni sekretar SD Klemen Žibert, ki je med izbruhom afere prav tako zamenjal telefon. V zadevo naj bi bila vpletena še dva kadra SDS. Švarc Pipanova je prepričana, da dokumentacija dokazuje, da je šlo za načrtno protipravno delovanje in prirejanje dokumentacije od organizirane skupine ljudi na tem ministrstvu. Premier Robert Golob v zadevi pritiska na koalicijsko partnerico SD, ki pa si prizadeva čimprej odstraniti svojo ministrico s položaja, za stranko škodljivo temo pa čimprej umakniti iz medijev.
Če bo zadeva trajala še nekaj časa, lahko po namigih Fajonove resno ogrozi koalicijo. Švarc Pipanova je v oddaji v uvodu dejala, da je po menjavi mobilnih telefonov začela sumiti, da se v zakulisju nekaj dogaja. “Po vaši prvi Tarči in mojem prvem nastopu me je začelo čuditi, ko sem zaznala enako spremembo. O spremembi varnostne številke mojega kontakta na Signalu pa je prišlo tudi v primeru državnega sekretarja Šoltesa in le malo zatem tudi v primeru generalnega sekretarja ministrstva, g. dr. Uroša Gojkoviča,” je pojasnila Švarc Pipanova. Dodala je, da se je o zadevi tedaj začela spraševati. Drži pa navedba Šoltesa, da je že pred tem razmišljal o menjavi aparata.
Nekdanji šef kriminalistične policije, minister Jevšek: “Naivno je, če kdo misli, da bo z zamenjavo telefona rešil vsa vprašanja in obremenitve. Verjamem, da v tem primeru to ni bil razlog za menjavo telefonov. Svoj telefon imam že 15 let, ker z njim nimam težav.” V enem delu Jevšek sicer meni, da gre za naključje, v drugem pa, da gre za posledico vsega, kar se je dogajalo okoli afere in je šlo morda tudi za katerega od varnostnih ukrepov, vendar po njegovem ne zaradi občutka krivde, marveč česa drugega. V zadevi se mu sicer marsikaj zdi čudno, ni pa problematika menjave telefonov glavna. Žnidaršičeva je v nadaljevanju spomnila na ministričine besede, da gre za “organizirano skupino” in “protipravno premoženjsko korist” …
Švarc Pipan: “Že sami ste opozorili na to, da je bil Žibert na obisku pri državnem sekretarju Šoltesu 13. decembra, ta obisk pa ni označen v urniku državnega sekretarja Šoltesa, je pa evidentiran v dokumentaciji ministrstva za pravosodje. Prav tako je evidentirano, da je bil pri Šoltesu. Ni pa Šoltes tega obiska meni nikdar omenil in prav tako tudi ne Žibert.” Šoltes za pojasnila prek mobilnega telefona ostaja nedosegljiv. Kot je še pojasnila, se ji zdi prav tako nenavadno, da je naslednji dan služba za pravne zadeve svoji ekipi naročila, da nadaljuje pripravo pogodbe za nakup stavbe na Litijski, čeprav v tistem času ni bilo še nobenega pogovora z ministrom za finance o sredstvih niti se sama še ni ukvarjala z možno izvedbo posla.
Zdi se ji nezaslišano, da bi generalni sekretar neke stranke operativno sodeloval pri pridobivanju sredstev od ministrstva za finance. To je po njenem nezaslišano. Prepričana je celo, da gre za vmešavanje. Če bo treba, bodo podali tudi naznanitev suma kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju nevestnega dela v službi, zlorabe uradnega položaja itd. Jevšek se je ob tem vprašal, zakaj ministrica sumov kaznivih dejanj na svojem ministrstvu ni že prej prijavila ustreznim organom pregona. Klakočar Zupančič: “Če bi bila sama na mestu ministrice, bi vztrajala do trenutka, ko bi bile zadeve zame razčiščene, kaj je s pravnim poslom, kakšne so njegove okoliščine. Govorim o moralni in politični odgovornosti, ne kazenski, ker to presojajo organi pregona.”
Simič: “Vse, kar sem doslej slišal, bi opisal z dvema besedama: otroški vrtec”
Prepričana je, da imajo vse koalicijske stranke interes, da se zadeva razčisti, zato ne zagovarja prehitrih odločitev. Treba je zbrati informacije in sprejeti odločitev, ki bi bila najboljša za državljane, saj mora biti poraba javnih sredstev transparentna. Davčni svetovalec Simič: “Vse, kar sem doslej slišal, bi opisal z dvema besedama: otroški vrtec. Razčiščevanje, ki ga poslušam v studiu in medijih … To, da ministrica ne more dobiti svojega državnega sekretarja … Jaz grem in ga za ušesa potegnem iz pisarne itd. Dejstvo je, da se je posel začel konec junija, ko je bil objavljen razpis za zbiranje ponudb.” Rok za prijave je bil do sredine julija. Prispele so prijave, bila je komisija, pri projektu pa je delalo od 10 do 15 ljudi.
“Ministrica, na vašem mestu bi odstopil in ne bi potunkal vseh svojih sodelavcev. Ni mi jasno, kako boste še naprej z njimi sodelovali.” Spomnil je še, da je za naznanitev kazenske ovadbe potreben naklep in da je bila ministrica z nakupom seznanjena 5. oktobra, na sestanku je bilo devet oseb, naročena pa je bila tudi analiza. Prepričan je, da se je o zadevi ves čas govorilo. Ministrstvo za pravosodje pa naj obsoja posameznike na podlagi pravnomočne sodbe, zato bi se morale zadeve reševati za zidovi ministrstva za pravosodje. Stvar po njegovem sicer ni tako huda v primerjavi z aneksi, ko gre za 200 ali 300 milijonov (v tem primeru le sedem milijonov).
Domen Mezeg