V torek, 25. maja 2021 mineva leto dni od smrti čnega kriminalca Georga Floyda, sporočilo Black Lives Matter pa je od takrat postalo uradna diplomatska politika ZDA. Tako piše v sporočilu, ki ga je ameriškim veleposlaništvom prejšnji teden poslal državni sekretar Antony Blinken, v ponedeljek pa ga je razkrila konzervativna revija Human Events.
V Obvestilu veleposlaništvom se svetuje, naj svoja sporočila osredotočijo “na potrebo po odpravi sistemskega rasizma in njegovih nadaljnjih vplivov”, in jim podeljuje “splošno pisno pooblastilo”, da preostanek leta plujejo pod zastavo BLM ob zvezdah in črtah. Diplomatskim službam svetujejo, naj opozorijo ne le na Floydovo smrt, temveč tudi na druge epizode iz ameriške rasne zgodovine – na primer pokol na dirki v Tulsi in “Juneteenth” – vse v prizadevanju za spodbujanje “globalne rasne pravičnosti”. Čeprav je obvestilo podpisal Antony Blinken, je zapis neposredno v skladu z izvršnim ukazom predsednika Joeja Bidna “Spodbujanje rasne enakosti”, izdanim januarja. Sporočilo BLM-a je sicer težko določiti, onkraj “anti-rasistične” črte, ki ga podpira. Kritiki so BLM izmenično opisovali kot “belopoltega”, “marksističnega”, “protipolicijskega” in “anarhističnega” – slednjo oznako uporabljajo tako kritiki kot privrženci. Poleg zmede so cilji organizacije očitno tako neločljivi od uradne politike Bele hiše, da jih State Department sprejema po vsem svetu, poroča portal rt.com.
Jasno je, da to govori Biden-Harris uprava, ne pa Američani, ki po poletnih nemirih in požganih posegih vse manj podpirajo BLM in se bolj nagibajo k misli, da so se rasni odnosi v ZDA od maja lani poslabšali. Blinknov zapis ne bo presenetila nikogar, ki je dogajanje v preteklem letu spremljal s ciničnim očesom. Biden in podpredsednica Kamala Harris sta vstopila v pisarno in zagovarjala cilje BLM, Harrisova pa je junija izjavila, da se pogosto nasilni protesti “po dnevu volitev ne bodo ustavili … in tudi ne bi smeli”. Korporacijska Amerika je gibanju razdelila milijarde dolarjev, največja podjetja v državi pa so v podporo podala klečeplazne izjave, čeprav so izgredniki BLM oropali njihove trgovine. V tem je eno od mnogih protislovij zavezništva Biden-BLM. Obstoj BLM temelji na prepričanju, da je Amerika “sistemsko rasistična” in da njene politične, pravne in socialne institucije delujejo za zatiranje temnopoltih. Vendar prav to Ameriko v tujini zastopa State Department. Ali BLM laže o obstoju sistemskega rasizma ali pa State Department laže o svoji zavezi, da ga bo končal.
SCOOP: Leaked State Dept Cable Outlines Plans for Embassies to Fly BLM Banners Ahead of George Floyd Anniversary https://t.co/mzwoGsxExY
— Jack Poso 🇺🇸 (@JackPosobiec) May 24, 2021
Kakor koli že, težko si predstavljamo, da bi tujci videli zastavo BLM, ki je postavljena pred ameriškim veleposlaništvom, le kot vrlino, ki signalizira na svetovni ravni. Dvakrat bolj žaljivo je, ko človek prebere Blinknovo zapis in vidi izraze, pripravljene na ameriških univerzah, ki opisujejo težave, specifične za ZDA, ki so pripravljene za napotitev v svoje države. Glede na to, da je pojav BLM pokvaril rasne odnose v ZDA, je ideja, da bi presajanje njenih simbolov in sporočanje na pol sveta delovalo, v najboljšem primeru smešna. Vendar pa to ministrstvu za zunanje zadeve ni preprečilo, da bi poskusilo. Pod administracijo Donalda Trumpa je ameriško veleposlaništvo v Moskvi vihralo mavrično zastavo in razglašalo, da so “pravice LGBTI človekove pravice. Na instagramu so zapisali , da so človekove pravice univerzalne, kljub temu da je Trumpova administracija drogove rezervirala samo za ameriško zastavo. Veleposlaništvo je Trumpove smernice zaobšlo tako, da je večbarvni transparent obešal na okno. V času administracije Baracka Obame so spodbujali plapolanje z zastavami ponosa, kar je Biden nadaljeval.
Blinken’s action request states the policy objective of the US govt is to promote ‘racial equity’ and ‘global racial justice’ pic.twitter.com/jBKqBHLjQs
— Jack Poso 🇺🇸 (@JackPosobiec) May 24, 2021
Blinken je marca ugotovil, da se takšne geste ne prevedejo vedno tudi čez mejo, ko je na dvodnevnih pogovorih na Aljaski srečal kitajskega diplomata Yang Jiechija. Potem ko je Blinken obsodil kitajske ukrepe proti Hongkongu, Tajvanu in večinsko ujgurski provinci Xinjiang, je Yang izrazil nzadovoljstvo in Blinkna okrcal zaradi vzvišenosti. Nekaj dni kasneje, ko je ameriška veleposlanica pri OZN Linda Thomas Greenfield ameriško zgodovino “prevlade belih” primerjala s kitajskimi “zločini proti človeštvu” v Xinjiangu, je njen kitajski kolega Dai Bing na to priznanje Greenfieldova odvrnil “Neugledni podatki glede človekovih pravic v določeni državi..tej državi ne dajo dovoljenja, da se povzpne na višjega konja, in dA drugim državam diktira, kako naj ravnajo. “
Greenfieldova je izjavila, da so ameriški ustanovitelji v ustanovne dokumente in načela vtkali “prevlado belih in črno manjvrednost”, čudna izjava za vsakogar, ki zastopa svojo državo v tujini. Kitajci na svetovnem prizorišču ne bi nikoli podali izjave, s katero bi očrnili lastno zgodovino – pa tudi noben razumen narod. Kljub temu pa vse to verjetno ponuja pogled na miselni proces, ki stoji za zadnjim Blinknovim zapisom. Z mahanjem zastave BLM na svojih diplomatskih postojankah si uprava Bidna dovoli, da svetu predava o zlu rasizma ter verjetno sankcionira in kaznuje države, ki ne izpolnjujejo njegovih visokih idealov. Zdi se, da bodo ZDA “delale”, če citiramo najstrašnejše preiskovalce socialne pravičnosti, zato jim bo moral slediti tudi preostali svet. Ali bo kdo poslušal, je druga zgodba in bodisi da bi se rešili zadrege ali pa da bi se izognili nasprotovanju domačinov, bodo verjetno nekateri šefi postaj izkoristili rešilno bilko, ki je vključena v Blinknovo beležko: “to je dovoljenje, ne zahteva.“
Sara Bertoncelj