“Od nikogar od njih nisem slišal, da bi bil sposoben reči: glejte, morda pa kakšne stvari tudi ne delamo v redu. Da obstaja vsaj minimalna samorefleksija na strani novinarjev v smislu, če toliko ljudi misli, da nekaj ni v redu s to televizijo, smo se kot tisti, ki delamo program, vprašali: kaj pa, če ima kdo prav?” se je na protestiranje peščice levih novinarjev na RTVS odzval ekonomist Janez Šušteršič.
Očitno je, da skuša vladna koalicija pod taktirko Roberta Goloba ugajati peščici zaposlenih na javni RTVS (nedavno je bilo razkrito, da gre v osnovi za 15–20 tistih, ki hujskajo), saj je spremembe zakona o RTV sprejela po nujnem postopku, ob čemer je bila izvzeta javna razprava. Posledično so se razprave s serijo oddaj lotili kar na RTVS. Koalicijski del politike in levi NVO-ji pri tem niso želeli sodelovati. So pa bili vanjo vključeni tisti, ki imajo določene pomisleke v zvezi z dolgoletnimi uredniškimi smernicami, zlasti ko gre za informativni program. Po raziskavah so s poročanjem zelo zadovoljni zgolj nazorsko levi gledalci. Eden od soudeležencev razprave, ekonomist dr. Janez Šušteršič, je kot ključno težavo izpostavil popolno pomanjkanje samorefleksije novinarjev v povezavi s kritikami programa.
Prav tako pa se z novim zakonom vzpostavlja zaprt krog, kjer bodo novinarji upravljali kar sami sebe, ob čemer bo izvzet resen strokovni nadzor. Pred nekaj dnevi je opozicijska SDS sporočila, da ji je uspelo zbrati kar okoli 56 tisoč podpisov za referendum o noveli zakona o RTVS. Del novinarjev, ki v navezi s koalicijskimi strankami nudi podporo spremembi zakona, posledično pa tudi predčasno zamenjavo vodstva javnega zavoda, pa že nekaj časa stavka. Razmere na javnem servisu so napete, tisti ki stavkajo, pa maltretirajo tiste, ki delo opravljajo nemoteno. Prav tako skušajo javnosti “prodati”, da vodstvo RTVS nanje izvaja pritiske. Zadnji pritisk vidijo v opominu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Del novinarjev ga je prejel zaradi vdora v televizijski studio, s čimer so skušali izraziti podporo sodelavcem. Šušteršič: “Če vi eni skupini ljudi dovolite, da si ustvari oazo, v kateri dela, kar hoče, in potem zažene celo politično hajko, zato da bi lahko še naprej delala, kar hoče in počne že toliko časa, potem sploh ne veste, kaj je problem, in nima smisla, da se sploh pogovarjamo o tem zakonu.” Serija oddaj z naslovom: RTV Slovenija danes in jutri: javna razprava o delovanju RTV Slovenija bo odpirala temeljna vprašanja o tem, kakšen je namen oziroma smisel obstoja javnega servisa in kakšen naj bo, da bo zadostil širokemu krogu gledalcev ter da ne bo namenjen le parcialnim političnim interesom.
Z novim zakonom se ukinjajo organi za nadzor nad poslovanjem RTVS
V eni od oddaj, ki jih vodi Vida Petrovčič, so se prisotni dotaknili zlasti financiranja in gledanosti javne RTVS. Pogovor je potekal na prvem programu. Poleg Šušteršiča so se razprave udeležili še: Janja Božič Marolt (Mediana), Peter Grašek, (nekdanji predsednik nadzornega sveta RTV SLO), Andrej Grah Whatmough (generalni direktor RTV), dr. Janez Šušteršič (ekonomist) in dr. Borut Rončevič (predsednik nadzornega sveta RTV). Posebej zaskrbljujoč podatek, ki so ga izpostavili – skoraj 60 odstotkov državljanov prej ni bilo seznanjenih s tem, kaj se dogaja na RTVS. Generalni direktor je izpostavil, da so dodatna finančna sredstva nujna, ker RTVS z minusom posluje že desetletje.
Sogovorniki so prepričani, da je javna RTVS potrebna, se pa njihova mnenja razlikujejo glede načina financiranja. Nekateri bi obdržali RTV-prispevek, Šušteršič pa bi uvedel financiranje neposredno iz proračuna. Naj bi se pa vlada ogrevala za uvedbo “progresivnega davka na posameznike” po vzoru Finske. V tem primeru se davek odtrga od plače. Šušteršič je prav tako opozoril, da se z novim zakonom ukinjajo organi, s katerimi je bil zagotovljen nadzor nad poslovanjem javnega zavoda, tudi zato, ker bi zadevo nadzirali manj izkušeni predstavniki civilne družbe. Vrača se samoupravljanje, kjer bodo zaposleni še bolj upravljali same sebe.
Domen Mezeg