Informacijska pooblaščenka je ugotovila, da na Sovi ni dokazov o vloženi kazenski ovadbi proti nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar in nekdanjemu prvemu možu policije Boštjanu Lindavu. Je Sova zavajala javnost, da bi pomagala predsedniku vlade Robertu Golobu?
Zagovornika nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava menita, da je bila decembrska informacija o tem, naj bi bila Sova oba omenjena ovadila, namenjena samo njuni diskreditaciji. Po postopku informacijskega pooblaščenca je namreč zdaj jasno, da Sova ni napisala ovadbe, kar sicer ne pomeni, da ovadbe ni.
Poznavalec varnostnih vprašanj, ki želi ostati anonimen, nas je opozoril, naj sledimo virom, ki so novico o kazenski ovadbi dali v javnost, prav tako pa moramo vedeti, da Sovo zavezuje zakon o tajnih podatkih, kjer v 19. členu piše: “Če bi imela potrditev obstoja tajnega podatka škodljive posledice za interese ali varnost države, organ ob zahtevi za posredovanje tajnih podatkov ni dolžan niti potrditi niti zanikati obstoja zahtevanega podatka.”
Sum zlorabe državnega organa?
Konec lanskega leta je Reporter poročal, naj bi bila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) zaradi suma izdaje tajnih podatkov na državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper nekdanjo ministrico Bobnarjevo in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Lindava, a so prejem take ovadbe že tedaj zanikali tako na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani kot na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) in posebnem oddelku SDT za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili. “Na posebnem oddelku SDT nismo prejeli kazenske ovadbe Sove zoper imenovani osebi,” so tedaj navedli na slednjem.
Da take ovadbe ni bilo, je zdaj potrdila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je pred dobrima dvema tednoma na podlagi pritožbe enega od spletnih portalov zahtevala vpogled v dokumentacijo Sove in v odločbi zapisala, da organ ne razpolaga niti s kazensko ovadbo niti z dokumentom, ki bi smiselno predstavljal kazensko ovadbo zoper Bobnarjevo in Lindava. “Iz postopka, ki ga je izvedel Informacijski pooblaščenec pri organu, namreč ne izhaja, da je bila ta ovadba oziroma naznanilo vloženo s strani organa,” sta sporočila zagovornik Bobnarjeve Luka Švab in zagovornik Lindava Gregor Verbajs. Po njunem mnenju je bila tako objava v medijih namenjena samo diskreditaciji njunih strank. Ob tem je po njunih besedah posebej skrb zbujajoča “manipulacija in sum zlorabe državnega organa, kot je Sova, za obračun s posamezniki”, kar je v demokratični družbi, ki prisega na vladavino prava, popolnoma nedopustno. Odvetnika sta napovedala, da bosta uporabila vsa pravna sredstva za zavarovanje pravic in dobrega imena ter časti obeh vpletenih oseb.
Sova odgovarja
Na Sovi informacij o vloženi kazenski ovadbi takrat niso ne potrdili ne ovrgli, saj agencija konkretnih postopkov v zadevi, ki je označena s stopnjo tajnosti, ne more pojasnjevati, so tedaj navedli za STA. Na očitke zagovornikov so prejšnji teden dodatno pojasnili, da agencija nikoli ne komentira (niti ne potrdi niti ne zanika) zadev, ki še niso končane in se nanašajo na njeno delovno področje. Enako velja tudi za morebitne postopke drugih organov, kar smo uvodoma tudi že zapisali. Bobnarjevo in Lindava naj bi sicer po decembrskem poročanju Reporterja ovadili, ker naj bi Bobnarjeva na zaprtem delu seje preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume političnega vpletanja v policijo, dejala, da je v času, ko je še bila ministrica, dobila tudi informacijo, naj bi se bil premier Robert Golob osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov. Trdila naj bi bila, da je za to informacijo izvedela od Lindava. Na Sovi so te navedbe zavrnili kot neresnične. Stališče Sove ob tem ostaja, kot so zapisali že decembra, “da agencija v predmetni zadevi glede ravnanja s tajnimi podatki utemeljeno pričakuje od vseh deležnikov, da dosledno upoštevajo določbe zakona o tajnih podatkih”. “Vsak, ki mu je bil zaupan tajni podatek ali se je seznanil z vsebino tajnega podatka, je odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev njegove tajnosti. Na vsako ravnanje v nasprotju z določbami zakona morajo pristojni organi ustrezno odreagirati,” so dodali.
Ali bi lahko v tej zadevi sicer potekal postopek, ki bi se začel tudi po uradni dolžnosti ali na podlagi naznanila ali ovadbe katerega drugega prijavitelja, še ni jasno. Kot so zapisali na STA, na nekatera pojasnila specializiranega tožilstva o tem še čakajo. Tudi o informaciji, naj bi bila po nekaterih neuradnih informacijah preiskovana komisija DZ že lani novembra prejela zaprosilo SDT za posredovanje zvočnega zapisa zaslišanja z zaprtega dela seje zaradi obstoja razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov. Že decembra so na tožilstvu in policiji sicer za STA in N1 pojasnjevali, da skladno z zakonom o tajnih podatkih ne morejo in ne smejo komentirati primerov, povezanih s tajnimi podatki.
Lamut seznanil Kadivnika
Tatjana Bobnar je, ko je še bila ministrica za notranje zadeve, obtožila predsednika vlade Roberta Goloba, da se vmešava v kadrovske postopke na policiji oziroma da je “povrnitev zaupanja” pogojeval z odpustitvijo določene osebe, in odstopila s položaja. Obtožb se je zato lotila preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje vpletanje politike v delo policije. Na njej sta pričala tako Tatjana Bobnar kot Boštjan Lindav. Po podatkih, ki so pricurljali v medije, naj bi bila na zaprtem delu seje govorila tudi o tem, naj bi se bil Golob osebno zavzel za preložitev aretacije domnevnih ruskih vohunov z novembra na december. Golob in Sova sta obtožbe zavrnila. Zadevo je obravnavala tudi Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in ugotovila, da je bilo okno za aretacijo odprto med 28. novembrom in 10. decembrom. Direktor Sove Joško Kadivnik je predlagal, da se izbere 5. december, kot razlog pa navedel “operativno-taktične razloge” oziroma vpliv na referendum in drugi krog lokalnih volitev. Nato so zakrožile neuradne informacije, naj bi bila Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav na zaprtem delu seje preiskovalne komisije izdajala tajne podatke. Tedanji predsednik preiskovalne komisije Miha Lamut je direktorju Sove Kadivniku, ki bi moral pred komisijo pričati, omogočil, da se je seznanil z vsebino pričanja in z vsemi očitki, ki sta jih izrekla na njegov račun. Po medijih so nato zakrožile informacije, naj bi bila Sova kazensko ovadila Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava, česar pa na Sovi niso ne potrdili ne zanikali. Lamut je nato odstopil kot predsednik preiskovalne komisije – po lastnih besedah iz zdravstvenih razlogov. Nadomestil ga je Aleš Rezar, ki naj bi veljal še za zvestejši Golobov kader in kader Gibanja Svoboda.
Spomnimo
Domnevna ruska vohuna, ki so ju prijeli 5. decembra 2022, sta imela najeto pisarno v poslovni stavbi Lesnine na Parmovi ulici v Ljubljani. Po navedbah zunanje ministrice Tanje Fajon sta bila agenta ruske tajne službe. Novica je zakrožila januarja lani. Nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik je za več medijev lani ob tem dogodku dejal, da je vojna v Ukrajini zanesljivo okoliščina, ki na obeh straneh intenzivira tako obveščevalno kot tudi podobveščevalno dejavnost. “Vojna se odvija neposredno na pragu teh dveh organizacij. Vse države v teh dveh asociacijah imajo svoje stališče do vojne. To stališče je za zdaj relativno homogeno. Želja ruske strani bi bila razbiti to homogenost,” je za N1 pojasnil, zakaj je Slovenija kot država članica Nata in Evropske unije zanimiva za Rusko federacijo. Slovenija tudi leži na geografskem območju, ki je zanimivo z več vidikov. Rusko federacijo po Rupnikovih besedah verjetno tudi zanima, kakšno je politično ozračje v Sloveniji glede podpore eni ali drugi strani. Se pa tudi Rupniku zdi zanimivo, da je do aretacije sploh prišlo. “Zelo pogosto se v tem obveščevalnem svetu zadeve ne končajo z aretacijo, ampak se uporabi vrsta drugih načinov za reševanje take situacije,” je pojasnil in dodal, da zagotovo to nista edina vohuna v Sloveniji. “V danem času je – ne samo v evropskem, temveč tudi v svetovnem merilu – rusko-ukrajinska vojna tisto objektivno stanje, ki posredno generira nesluten potencial tveganj na vseh prej omenjenih prioritetnih področjih. Poleg fizične vojne in hibridnega vojskovanja poteka tudi največja konfrontacija tajnih služb v času po razpadu železne zavese,” je za Delo dejal Rupnik. Pojasnik je, da so predvsem velike službe (ne samo ruske) intenzivirale vse oblike tako imenovanih aktivnih ukrepov, kar poleg klasičnega vohunjenja zajema širjenje dezinformacij in propagande, ustvarjanje pete kolone, sabotaže, diverzije, vodenje črnih operacij, upravljanje paravojsk in podobne aktivnosti.
Velika škoda za nacionalno varnost
Takrat smo pisali, da je Sova omenjena vohuna lahko odkrila le na dva načina – ali so dobili podatke od določene tuje obveščevalne službe ali pa so spremljali ruske obveščevalce, ki jih imajo na svojem radarju, in iz določenega razloga postali pozorni na omenjena človeka. Povsem mogoče je, da so ju želeli pridobiti na svojo stran, a neuspešno. Se pa takratnemu viru, ki je komentiral zadevo, ni zdelo najbolj optimalno, da je zadeva prišla v javnost. Zaradi tega so lahko tudi drugi, ki jih je Sova morda spremljala, postali pozornejši oziroma previdnejši. “Marsikaj bi v preteklosti lahko bilo v javnosti, pa ni bilo. Da je zgodba o aretaciji ruskih vohunov prišla v medije, pomeni veliko škodo za nacionalno varnost in vse protiobveščevalne operacije, ki jih Sova ta čas pelje. Kdor je to storil, je ravnal škodljivo za Slovenijo,” je v podobnem slogu na Twitterju komentiral tudi poslanec Žan Mahnič, ki je sicer še zapisal, da je ob novici najprej pomislil, da je bil med aretiranimi Benedejčič. “V Natu se namreč temu ne bi nihče čudil,” je dodal. Spomnimo, da je vlada Roberta Goloba Andreja Benedejčiča julija lani imenovala za novega vodjo stalnega predstavništva Slovenije pri Natu v Bruslju. Benedejčič je funkcijo veleposlanika pri Natu opravljal že med letoma 2011 in 2015. V dolgoletni diplomatski karieri pa je bil med drugim veleposlanik v Moskvi.
Anamarija Novak