Poslanska skupina SDS je zahtevala sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo in Odbora za gospodarstvo glede izgradnje JEK 2 ker se dejavnosti v zvezi z njo potekajo prepočasi. Vlada Roberta Goloba namreč postavlja jedrsko energijo na stranski tir in se ne pusti prepričati, da bi projekt JEK 2 pospešili. Člani odborov so se tako včeraj sestali in ponovno poudarili pomen njene gradnje. Pri tem pa se niso zavzeli za predlog stranke SDS, da bi bil prvi cilj energetske politike zanesljiva oskrba po dostopnih cenah in naj se pospeši sprejemanje odločitve o Jeku 2 do konca leta 2024 ter naj se v skupino za koordinacijo aktivnosti za JEK 2 imenuje tudi predstavnike lokalne skupnosti in posavskega gospodarstva ter gospodarskih združenj GZS in SBC. Pritrdili pa so nameram, da se pripravi posebne zakone in izvede referendum.
V Sloveniji je dobra petina vse električne energije pridobljena iz jedrske energije. Jedrska energija se pridobiva v Nuklearni elekrarni Krško (NEK), ki predstavlja približno 40 odstotkov v Sloveniji proizvedene električne energije, polovica te energije pripada polovični solastnici elektrarne Hrvaški. Slovenija se bo čez dobrih deset let spoprijela z izzivom zmanjšane energetske samooskrbe, saj smo zadnjih 40 let večino elektrike pridobili iz jedrske elektrarne, termoelektrarne in hidroelektrarn, a v prihodnjih letih sledijo številne prelomnice: leta 2033 naj bi zaprli Termoelektrarno Šoštanj; leta 2043 bo prvi blok NEK star 60 let in se bo morda moral ugasniti; do leta 2050 naj bi tudi povsem razogljičili energetiko. Zato je pomembna čim hitrejša izgradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, ki ima tudi široko podporo v javnosti, a dejavnosti v zvezi z njo potekajo prepočasi.
Tako prepočasi, da je Robert Golob je junija, ko je bil na obisku v NEK in na sedežu Gen energije, napovedal, da bi po optimistični časovnici (tudi z zakonskimi poenostavitvami) JEK2 zgradili do leta 2037 oziroma 2038.
Zavlačevanje je škodljivo v luči električne samooskrbe v Sloveniji
Zavedati se moramo, da bo brez jedrske energije prehod v brezogljično družbo težji in dražji, morebitno zavlačevanje s projektom JEK 2 pa škodljivo v luči električne samooskrbe v Sloveniji in nadgrajevanja gospodarskega koncepta slovenskega gospodarstva. Poudariti je potrebno tudi, da je jedrska energija varna ravno tako, kot sta sončna in vetrna energija, zato ne bi smelo biti nobene dileme glede pospešitve projekta izgradnje JEK 2. Kot pa lahko opazimo, Golobova vlada postavlja jedrsko energijo na stranski tir in se ne pusti prepričati, da bi projekt JEK 2 pospešili.
Na seji odborov so sicer sprejeli sklep (Svobode in SD), da odbora podpirata pospešitev aktivnosti glede projekta Jek 2 ter vladi predlagata, da nadaljuje s potrebnimi aktivnostmi za pripravo projekta na učinkovit in transparenten način.
Pred tem pa je koalicija zavrnila predlagane sklepe SDS, po katerih bi med drugim vlado pozvali, naj bo prvi cilj energetske politike zanesljiva oskrba po dostopnih cenah, naj se zakonodajno in finančno izenači jedrsko energijo in obnovljive vire energije, naj se analizira scenarija zagotavljanja elektrike samo z obnovljivimi viri energije ter z obnovljivimi viri in jedrsko, naj pospeši sprejemanje odločitve o Jeku 2 do konca leta 2024 ter naj se v skupino za koordinacijo aktivnosti za JEK 2 imenuje tudi predstavnike lokalne skupnosti in posavskega gospodarstva ter gospodarskih združenj GZS in SBC.
V SDS so sejo zahtevali, da bi izvedeli, kaj se “v praksi” dogaja s projektom JEK 2, saj so “določene malo dvoumne izjave predsednika vlade naredile šum pri tem, pod kaj spadajo obnovljivi viri in kakšna je prihodnost jedrske energije oz. kakšne so želje in realne možnosti glede izgradnje drugega bloka”, je povedal Tomaž Lisec.
Generalni direktor Skupine Gen, ki bo investitorka v JEK 2, Dejan Paravan se je strinjal s pozivi, da je treba postopke za izvedbo projekta pospešiti. Za hitrejše umeščanje v prostor bi bil potreben specialni zakon. Bruno Glaser, ki se v Gen energiji ukvarja s projektom Jeka 2, pred tem pa je bil zaposlen v Neku, je dejal, da so trenutno osredotočeni na začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta, kar bi lahko bilo v letu 2024. Cilj je, da se umeščanje v prostor izvede tako, da bo lahko končna investicijska odločitev sprejeta do leta 2028.
Slediti časovnici investitorja bo ena ključnih nalog delovne skupine za koordinacijo aktivnosti v zvezi z Jekom 2, druga bo uskladiti pripravo posebne zakonodaje med drugim za umeščanje v prostor in financiranje projekta, je povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, ki vodi skupino. Referendum bi bilo treba izvesti pred sprejemom končne investicijske odločitve, saj z njo investitor in država, ki stoji za projektom, sprejmeta določene obveznosti. Glede vključevanja predstavnikov občin in gospodarstva v skupino je Levičar dejal, da gre za koordinacijo aktivnosti vladnih resorjev in ozkega kroga deležnikov, ki so neposredno vpeti v procese pripravljalnih aktivnosti, če pa se bo v kateri fazi izkazalo, da je potrebno sodelovanje lokalnih skupnosti ali koga drugega, jih lahko skupina povabi. Poudaril je, da bo za uspešno izvedbo projekta sicer potreben širši dialog s številnimi deležniki.
Zakon je treba sprejeti čimprej
V opoziciji so poudarjali, da bi bilo poseben zakon treba sprejeti čim prej, a si bodo v koaliciji očitno vzeli čas. Iz kabineta predsednika vlade je sicer slišati, da je projekt JEK 2 “najpomembnejša strateška investicija v nizkoogljični vir električne energije v Sloveniji”. Kar pa se ne sklada z zakonodajo, ki se sprejema in načrtuje. Do 17. septembra 2023 je bil v javni obravnavi predlog Zakona o energetski politiki, ki ves čas omenja nizkoogljične vire, vendar pa ni nikjer zares opredeljeno, kateri viri spadajo v to skupino virov. V samem predlogu zakona pa se tudi ignorira najbolj zanesljiv vir čiste energije, saj npr. izraza “jedrska energija” sploh ne najdemo, na kar so se odzvali tudi številni jedrski strokovnjaki.
A. G.