Ob spominski svečanosti 13. maja na Mali gori nad Ribnico je spregovoril tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je uvodoma dejal, da gre za “obletnico enega od najbolj častnih in slavnih dogodkov v slovenski zgodovini”. 13 maj 1941 je bil namreč dan, ko so se pripadniki organizacije TIGR, “slovenski domoljubi, ki se niso uklanjali nikomur”, spopadli z italijansko soldatesko, ki je 6. aprila 1941 skupaj z ostalimi okupatorji napadla takratno kraljevino Jugoslavijo, “poslušali niso nobene politične stranke ampak zgolj svoje srce, ki je bilo za slovenski narod,” je dejal Jelinčič Plemeniti.
Društvo za negovanje redoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske je s tradicionalno spominsko svečanostjo 13. maja na Mali gori nad Ribnico počastilo 82. obletnico spopada tigrovcev z italijanskimi karabinjerji in domačimi kolaboranti. To je bil “dan, ko so se pripadniki organizacije TIGR, Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik, spopadli z italijansko soldatesko, ki je 6. aprila 1941 skupaj z drugimi okupatorji napadla takratno kraljevino Jugoslavijo. Domoljubi iz organizacije TIGR, kratice katere pomenijo Trst, Istra, Gorica, Reka, so bili pripadniki prve protifašistične organizacije na svetu, ustanovljene meseca septembra leta 1927 na Nanosu”, je dejal v svojem govoru Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je poudaril, da se pomembnosti 13. maja zavedajo tudi narodno zavedni ljudje v Slovenski vojski in zato praznujemo ta dan tudi kot dan Slovenske vojske.
Jelinčič je v nadaljevanju povedal, da je šlo za oboroženi boj, ki so ga na okupiranem slovenskem Primorskem v času italijanske aneksije po prvi svetovni vojni in kasneje med italijansko fašistično diktaturo hoteli nadaljevati. “In to navkljub temu, da je takrat, 27. aprila 1941, ustanovljena Protiimperialistična fronta PIF, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto OF, in pod okriljem komunistične partije celo z grožnjo smrtne kazni prepovedala kakršen koli boj proti tistim, ki so takrat napadli in okupirali pravzaprav njihovo domovino Jugoslavijo.” Po njegovih besedah pa je prevladalo poznavanje italijanske protislovenske zločinske politike, “predvsem pa slovensko srce, zavest in ljubezen do našega rodu”.
“Tako so se Zelen, Kravanja in Majnik na Mali gori dne 13. maja 1941 z orožjem spopadli z italijansko soldatesko,” je pojasnil Jelinčič, ki je poudaril, da se je to zgodilo v času, ko je komunistična partija strogo prepovedala kakršno koli akcijo proti okupatorjem, ki jih je ta politična grupacija sprejela kot osvoboditelje. To pa je komunistom prepovedoval sklenjeni sporazum o sodelovanju med nacisti in sovjeti, ki sta ga podpisala zunanja ministra, z nemške strani Ribbentrop, s sovjetske pa Molotov dne 23. avgusta 1939. Jelinčič je pojasnil, da je bila takrat komunistična partija še zaveznica nacifašistov, saj jih je podložnost Sovjetski zvezi silila k temu. “Italijani pa so bili kot sopodpisniki trojnega pakta med Nemčijo, Japonsko in Italijo dne 27. septembra 1940 v isti združbi. Zato tudi v zadnjem času razkritemu podatku, objavljenem v mnogih medijih, da je tigrovce Italijanom izdal Tekavec, lokalni član takratne komunistične partije, lahko verjamemo oziroma ga lahko imamo za verodostojnega,” je dejal.
Osvobodilna fronta se je vključila v boj proti okupatorju šele po 22. juniju 1941, dnevu, ko je Nemčija v okviru operacije Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo. “Človeku da vse skupaj misliti, da je komunistični upor sprožil napad na gospodarje prej kot obramba lastne domovine. Seveda pa je komunistična partija vedno bolj prevzemala prvenstvo v organizaciji upora in je bilo zato potrebno odriniti pomen TIGR-a čim bolj v pozabo. Počasi in vztrajno so tigrovce odrivali na stran, čeprav se jih je večina priključila narodnoosvobodilnemu boju slovenskega naroda. Ponavljam, ne komunističnemu, ampak narodnoosvobodilnemu boju slovenskega naroda,” je nadaljeval.
Močan vpliv komunizma tudi po drugi svetovni vojni
Večji ko je bil vpliv komunistov, toliko bolj pa se je po besedah Jelinčiča začelo tudi “intezivno odrivanje vsega tigrovskega, kar se je odražalo v uničevanju tigrovskih dokumentov, bunkerjev in podobnega. To je trajalo še kar nekaj časa po koncu druge svetovne vojne in osvoboditvi. TIGR je moral biti odrinjen in se mu ni smelo priznati prvenstva pri začetku upora proti okupatorju,” je dejal in pojasnil, da se je to izvajalo v času Jugoslavije, kjer je prevladovala komunistična partija, čeprav je bilo marsikaj zlaganega, prepričan pa je, da bi neodvisni novinarji pri raziskovanju odkrili še marsikaj skritega. Jelinčič je v nadaljevanju na podlagi trditev pojasnil, kako močan vpliv je imela komunistična oblast po drugi svetovni vojni: povedal je, da je “v 60. letih prejšnjega stoletja pisatelj France Bevk predlagal, da bi se v Gorici postavil spomenik Zorku Jelinčiču, soustanovitelju organizacije TIGR, vendar ga je komunistični vplivnež zavrnil, češ, da “Zorko ni bil komunist, ampak nacionalist”. Spomenika ni dobil vse do leta 2000, ko je komunistična oblast malce izgubila moč, vseeno pa je vpliv komunizma mogoče razbrati tudi iz tega, daniti zgodovinski zapisi ne omenjajo tigrovcev v pravi meri.
“Prepovedano je bilo razmišljati drugače, kot je bilo določeno, zato tudi rokopis Stanka Petarosa iz leta 1953 ne govori kaj dosti. Pa še tudi po osamosvojitvi so se dostikrat slišali glasovi proti tigrovcem. Tako je takratni predsednik komunističnih naslednikov iz stranke Socialnih demokratov dr. Igor Lukšič izjavil, da je bil TIGR teroristična organizacija. Tako kot to še danes trdijo na italijanski strani. Ne gre se čuditi, ko se pa nekdanji predsednik Borut Pahor ni upal italijanskemu predsedniku postaviti zahteve, da se bazoviškim junakom sname oznaka teroristov,” je pojasnil in dodal, da je propadel tudi poskus v državnem zboru Republike Slovenije o sprejetju zakona o proglasitvi dneva 13. maja za državni praznik z nazivom “13. maj – dan prvega spopada z okupatorjem na slovenskih tleh” kot začetka oboroženega boja proti okupatorjem. Ta namreč ni dobil dovolj glasov, proti pa so bili vsi poslanci leve politične opcije, “dobili pa smo državni praznik slovenskega športa. In še skoraj državni vinski praznik. “
“Pa vendar ne smemo pozabiti, da je bilo skrito tigrovsko orožje osnova za ustanovitev Ribniške partizanske čete in da je omalovaževanje boja tigrovcev sramotno in izdajalsko dejanje. Navkljub poskusom tistih, ki pripisujejo odpor slovenskega ljudstva proti okupatorjem komunistični partiji, da izrinjajo dan prve oborožene akcije proti italijanskim osvajalcem, dan 13. maja v pozabo, mnogi tega ne pozabijo in ne bomo pozabili. Tako se pomembnosti 13. maja zavedajo tudi narodno zavedni ljudje v Slovenski vojski in zato praznujemo ta dan tudi kot dan Slovenske vojske,” je poudaril Jelinčič in sklenil: “Živel 13. maj! Živel TIGR! Živel slovenski narod! Živela Slovenija!”
Ana Horvat