Kakšna je verjetnost, da se bo Putin znašel na sojenju v Haagu?

Datum:

Ko je odjeknila novica o tem, da je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu izdalo nalog za aretacijo Vladimirja Putina, ker naj bi bil odgovoren za vojni zločin protipravne deportacije otrok oziroma za njihovo protipravno preseljevanje z okupiranih območij Ukrajine v Rusijo, se je pričel marsikdo spraševati, kdaj se bo Putin sploh znašel na sojenju, glede na to da je znano, da Rusija ni podpisnica Rimskega statuta.

To, da je mednarodno sodišče v Haagu izdalo nalog za aretacijo pomeni, da Vladimir Putin ne more potovati v države, ki so ratificirale Rimski statut, in v države, ki priznavajo pristojnost sodišča (123 držav). To so vse evropske države, vsa Južna Amerika (vključno s takimi ruskimi zaveznicami, kot je Venezuela), Tadžikistan – Putin je bil nazadnje tam junija 2022. Za ruskega predsednika so zaprte tudi: Afganistan, Brazilija, Južna Afrika, Srednjeafriška republika in Nigerija. Če bi Putin obiskal eno od teh držav, bi ga lokalne oblasti morale aretirati.

Sky News se je pogovarjal z odvetnico Beth Van Schaack, veleposlanico ZDA za globalno kazensko pravosodje, ki je na vprašanje, kako pomembno je doseči pravico, ne glede na to kako malo verjetno je to, izpostavila primere Augusta Pinocheta, Slobodana Miloševića in Hissena Habreja. “Mislim, da nihče od njih ni mislil, da se bo kdaj soočil s sojenjem, a vsi so bili obtoženi. Tukaj moramo igrati dolgo igro, nikoli človek namreč ne ve, kako se bo situacija spremenila”.

“In dokler se zbira dokaze, gradi dosjeje o odgovornih posameznikih, je mogoče biti pripravljen, dokler ne bo sodišče nekje na svetu nenadoma sposobno uveljaviti pristojnosti, nato pa se bodo vključili tožilci,” je povedala v nadaljevanju.

Njena ekipa je sodelovala s tožilci in organizacijami za človekove pravice po vsem svetu, da bi preiskala in primerjala dokaze iz Ukrajine ter zgradila primer proti ruskim posameznikom, ki vodi vse do samega predsednika Putina. “Zdaj smo videli, da se vojni zločini izvajajo na sistemski osnovi na vseh območjih, kjer so razporejene ruske enote; obstajajo grozljive zgodbe, verodostojne, ki jih je potrdila preiskovalna komisija ZN in drugi, o tem, da so civilisti namerno tarče uporabe nesorazmerne sile, civilisti so bili ubiti v ruskem priporu, umorjeni so bili vojni ujetniki, nato pa so bila vidna prizadevanja za prikrivanje teh zločinov,” je povedala.

Foto: US Department of State

Spomnila je, da smo lahko v Ukrajini videli satelitske in druge posnetke trupel, ki ležijo z rokami zvezanimi na hrbtu, kjer gre za jasen dokaz ali mučenja ali načina usmrtitve. “Tu so tudi napadi na gledališče, železniško postajo, navadne konvoje civilistov, ljudi, ki samo hodijo v službo,” je izpostavila Van Schaackova. “Povezati je potrebno zločine, ki smo jim priča na terenu – za katere so zelo jasni dokazi – s tistimi na položaju poveljevanja in nadzora. Torej, pojdite navzgor po verigi poveljevanja – kdo je ukazal ta kazniva dejanja? Kdo je dovolil, da so bila storjena? Kdo ni uspel preganjati in preiskati tistih, ki so veljali za najbolj odgovorne? Kdo ni uspel ustrezno nadzorovati svojih podrejenih? To je zdaj izziv – ti dokazi o povezavi,” pravi.

O verjetnosti aretacije uradnikov okoli predsednika Putina je dejala, da meni, da na tem področju vse žene ideja, da se bodo nekega dne okoliščine spremenile. “Nekomu bo spodrsnilo, nekdo bo potoval, kljub lažni identiteti ga bodo posamezniki prepoznali na ulici, ti se bodo obrnili na organe pregona in organi pregona bodo pripravljeni, saj bodo ves čas zbirali dokaze, in bodo tako pripravljeni na ta trenutek.”

Dr. Miha Šepec s katedre za kazensko pravo pravne fakultete Univerze v Mariboru je v včerajšnjih Odmevih na RTVS dejal, da drži, da Mednarodno kazensko sodišče v Haagu velja le za države, ki so podpisale Rimski statut, Rusija pa ne priznava pristojnosti tega sodišča. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se Putin znašel pri nas, je odgovoril, da Slovenija lahko izroči vse, ki nimajo diplomatske imunitete. “Mislim, da do tega ne bi prišlo, ker bi se znašli v hudem mednarodnem konfliktu z Rusijo. Če bi do tega vendarle prišlo, bi to Nizozemska verjetno blokirala, ker bi se tedaj sama znašla v diplomatskem konfliktu. Ko gre za najvišje predstavnike države, ki se sklicujejo na imuniteto, je Mednarodno kazensko sodišče omejeno. Sojenje v odsotnosti na tem sodišču ni možno, obtoženi mora biti prisoten.”

Foto: posnetek zaslona RTVS

Mednarodnemu kazenskemu sodišču po njegovih besedah manjka ključni element, ki ga nacionalno kazensko pravo ima, to je represija. Država lahko namreč prisili svoje državljane s policijo, vojsko in ostalimi organi, da se podredijo njeni kazenski represiji. “Odločitev je bolj politične narave zaenkrat. Jasno, da Putina nihče ne bo izročil, razen po tem, ko mu bo imuniteta nekoč prenehala in se bo znašel v državi, ki priznava Mednarodno kazensko sodišče. Takrat se ga lahko izroči in preganja,” pravi.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Pogačar je nesporni kralj toura!

Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) je...

Z Bidnom je konec

Predsednik Joe Biden je danes popoldne sporočil, da odstopa...

[Video] Jelinčič: Maljevac, strokovnjak za lizanje riti, pripravlja nov priročnik

"Govori se, da na levi strani političnega prostora gospod...