Kaj nas je naučila interpelacija proti Karlu Erjavcu

Mitja Iršič

Hura, koalicija je rešena! Še bodo plače 15. v mesecu. Karl Erjavec si lahko oddahne, prav tako kruhoborski funkcionarji ZaVsakoCeno koalicije naključnih potnikov skozi labirint slovenske politike, ki so pod prisilo morali postati prijatelji. Kaj smo se v petek na obletnico dneva, ko se je v Charleroiju rodil najljubši vnuk slovenskih upokojenk, naučili: da imamo prvo- in drugorazredne ministre. Kar je posredno priznal tudi pred časom odpadli minister Bandelli, ko je rekel, da je glasoval proti interpelaciji zoper Erjavca, ker si ne želi vladne krize. Če boste ta del prebrali pozorno, boste ugotovili, da je sam, skupaj s Prešičkom in Lebnom, koalicijski kanonfuter.

Ko so odstopili oni, ni bilo niti špekulacij o kakšni vladni krizi, odstop Karla Erjavca pa bi takoj zamajal koalicijo. Ja, Karl Erjavec je predsednik stranke, a volivci so mu povedali, da ga imajo zdaj pa čisto zares že dovolj, sploh upokojenci, ki se praskajo po glavi in sprašujejo, kako bi lahko njihovi interesni skupini pomagal na ministrstvih za okolje, obrambo in zunanje zadeve. Kljub temu ga očitno koalicijski partnerji vidijo kot nepogrešljivega, kar morda nakazuje tudi, da genetsko nespremenjeni, ‘slovenian quality’, povsem eko-bio zeleni Igor Šoltes še ni pripravljen na svoj prostor pod soncem. Kar lepo privede do naslednjega spoznanja.

Da bo Karl Erjavec v tem trenutku politično nedotakljiv. Vsaj dokler režimski mediji ne propadejo in ne bodo več mogli vsakič znova servirali recikliranega LDS-spačka, ki potrebuje SD in DeSUS za obstoj, ali dokler ne dobimo večinskega volilnega sistema in končno iz parlamenta izpadejo stranke parcialnih interesov. Kar pride prej. Se pravi, tam nekje do leta 2035 ko bo zadnji ‘matuzalem’ v roke še zadnjič prijel metrsko Delo in ob črni kavi v Sparovi restavraciji premleval dogodke, kot mu jih poroča potomec glasila komunistične zveze delovnega ljudstva. Do takrat lahko Karl Erjavec sredi Gregorčičeve v ponedeljek z minometom kalibra 120 umori Greto Thunberg, pa mu bo v petek na izredni seji vlade izglasovana zaupnica, saj koalicija nikakor ne sme razpasti, sploh pa se govori, da je bila Greta tam samo zato, da protestira proti okoljevarstveni politiki prve Janševe vlade, tako da je minister deloval le reakcionistično.

Ko Šarec ne verjame anketam
Da je Šarec pragmatični oportunist, hkrati pa vedno bolj zasvojen s funkcijo, ki mu je bila podarjena. O odločnosti, s katero je očaral režimske medije potem, ko sta mu Židan in Bratuškova na pladnju prinesla svoja drugorazrednika, ni več ne duha ne sluha. Ko je v igri posvečeni ‘king maker’ vsake koalicije od leta 2004 naprej, je kljub plahim in tihim pomislekom o tem, kako kavbojsko Erjavec vodi svoj resor, pobegnil v Bruselj in si umil roke pred ščitenjem toksičnega ministra. Vedel je, da je njegov minister v najboljšem primeru neprimerno uporabljal, v najslabšem pa zlorabljal OVS, kot jo je Janko Veber v Cerarjevi koaliciji (in odletel). Vedel je, da je Erjavčeva zgodba na hudo trhlih temeljih, da se je spreminjala, da so se po potrebi pojavljali novi dokumenti, ki so potrjevali Erjavčevo plat zgodbe, ki pa je bila zmeraj bolj in bolj izven dosega Occamovega rezila. Nalogo je raje prepustil svojim drugorazrednim odposlanikom v državnem zboru, da so namesto njega zaigrali zdaj že tradicionalno žaloigro z naslovom “Argumenti? Kakšni argumenti, nobenih argumentov ne vidim, desnica želi rušiti vlado, pogovarjajmo se raje o vladi 2004-2008”. S tem pa je Marjan Šarec pokazal še najmanj dvoje: prvič to, da mu je oblast stopila v glavo, da se z njo identificira kot človek in da se je bo oklepal z vsemi štirimi, dokler se je bo lahko. Hkrati pa – bolj subtilno – tudi da ne verjame čisto povsem anketam Ninamedie in Mediane, ki za njegovo stranko anonimnežev na volitvah predvidevata kraljevsko podporo, s katero bi brez težav sestavil novo koalicijo delovnega ljudstva.

Zmedeni Erjavec in lažna podpora kruhoborcev
Da Karl Erjavec ni politični Houdini, kot ga predstavljajo mediji. Na interpelaciji je deloval zmedeno, nepovezano, neprepričljivo. Z vmesnimi mašilnimi premori je nervozno bral z lista papirja. Prvič sem ga takega videl, ko so ga prišli izpraševat tuji preiskovalci v zvezi s Patrio, ko je komuniciral le preko prevajalca (komaj takrat smo ugotovili, da je njegovo znanje angleščine izredno šepavo). Kako se je zapletal s svojimi izgovori, je bilo že na meji dobrega okusa, in nič čudnega ni, da ga je napadel tudi del koalicije in da je Šarec vse skupaj strateško in z distanco opazoval iz Bruslja. Najprej branjenje razlogov, zakaj je bil Škerbinc razrešen, nato pa razlog kar naenkrat ni več pomemben, ker se lahko poveljnika politično razreši brez razloga, ampak za vsak slučaj je še vseeno treba po trumpovsko dodati, da je Škerbinc SDS-ov človek, to je pa treba omeniti … Uf, zakaj že?

Foto: STA

Da bodo vsi vedeli, da gre za striktno politične čistke znotraj vojske? Pa Američani so bojda minomete 120-milimetrskega kalibra prinesli samo na ogled, za boljše selfije. Na vajah se itak ne strelja z vsem, kar prineseš s sabo. Hja, težko je bilo tokrat braniti vojaka Erjavca. Pa jim je uspelo. Časi so drugačni kot takrat, ko so ga odnesle “kante za smeti”. Bolj obupani, bolj brezidejni. Z nekaj cinične distance so ga redki koalicijski partnerji celo uspeli grajati, seveda pa niso bili pripravljeni za njegovo glavo žrtvovati lastne plače (sploh politična trupla iz SAB in SMC, pa konec koncev tudi anonimna četica LMŠ-jevih poslancev – kje pa piše, da bi bili ob morebitnih predčasnih volitvah izvoljeni isti poslanci).

Karl Erjavec je produkt svojega časa. Večni kameleon, ki je na volitvah prejel 394 glasov podpore, pa je kljub temu postal minister. Pa ne zato, ker je tako politično spreten, ampak zato, ker je kramp in lopata, globoka država pa mora pred vsakim projektom najprej skopati temelje. Kramp in lopata nista sofisticirani orodji, sta pa trpežni, nezahtevni in vsak ju zna uporabljati, da skoplje jarek. V stanju impromptu ZaVsakoCeno koalicij pa je zanesljivi vojak tipa Erjavec, za katerega se že dolgo ve, da bi se bil za obstanek pripravljen “prodati tudi Ljudmili”, nepogrešljiv. Politične poteze, ki jih je sprejemal, pa so bile skoraj po pravilu katastrofalne, obstal pa je kljub njim, ne zaradi njih. DeSUS, ki ima stabilno volilno bazo na ravni SD in SDS, bi res sposoben politik glede na demografsko sestavo Slovenije in kolektivistični duševni profil Slovencev leta 2018 pripeljal na raven več kot 15 odstotkov. A ne Karl Erjavec. Na volitvah leta 2014 se je spravljal na “pravljičarja” Jankovića, takrat, ko bi mu bila njegova politična podpora še kako koristna. Leta 2018, ko je bil Janković že zdavnaj v lokalno politiko potisnjeno politično truplo, pa je z njim sklenil “levi blok”. Takrat so se upokojenci na državni ravni že zdavnaj moralno odbili od ljubljanskega šerifa, po izbruhu afere farmacevtka. Napačno je razmišljal, da mu bodo podporo prinesli upokojeni košarkarji, ostareli popevkarji in bivši zaresovci. V soočenjih je iz sebe naredil lahko tarčo, ko je tarnal nad “mojimi upokojenci, ki ne morejo preživet z osnovno pokojnino, medtem ko so šle za dokapitalizacijo milijarde”. Kot da je nadobudni mladi politik, ki hoče spremeniti svet, ne pa človek, ki že desetletje in pol soustvarja politiko. Alenka Bratušek, ki se je osredotočila na isto sfero volivcev, ga je seveda upravičeno vprašala, kaj pa je delal do zdaj, da je stanje takšno, kot je. Pameten politik, ki je del starega establišmenta, ne bo nikoli drezal v truplo, ki ga je sam pomagal ustreliti.

Da koalicija ni več stabilna. Ne glede na to, da so se poslanci Levice tudi tokrat – klub očitni antipatiji do Erjavca – odločili, da bi raje še dve leti prejemali plačo, kot pa tvegali s predčasnimi volitvami, je ta koalicija na razpotju. Politično šopirjenje Mesca je razumljivo – zdaj niso le nadkoalicijski krmarji koalicije, ki je delila socialistične bombončke, ampak tudi koalicije, ki je prodala NLB in Abanko. Pravi čas so se zavedali, da ne glede na to, kaj govorijo v javnosti, to ne bo dobro vplivalo na jedro njihovega elektorata. Čeprav bojda predstavljajo delavski razred, so rezultati volitev več kot konkludentno pokazali, da je center njihove moči v najrazvitejših delih Slovenije. Med etatisti, ki si želijo velike, politkomisarske države, ker tudi imajo kaj od nje – jugonostalgični verniki v socialistično samupravljanje, ki vsako leto z mercedesom na Titov rojstni dan romajo v Kumrovec, in mladi kaviar socialisti v Piranu in Ljubljani s Chejevo majico in slogani ali tatuji “Power to the people!”, ki sanjajo o demokratičnem socializmu, kjer bi bilo vse tako, kot je bilo leta 1945, ko je njihova babica demokratično socialistično “priposestvovala” veliko meščansko vilo. Taki ljudje ne bodo odpustili, da se razprodaja premoženje, ki ga vidijo kot kapitalsko središče novega razreda, kateremu pripadajo. Nadkoalicijska Levica bo na tiho seveda še zmeraj sodelovala z vlado, to je gotovo. A več padlih zakonov utegne koalicijo narediti disfunkcionalno. Če seveda Matej Tonin res ne naredi političnega samomora, ki  ga je – upam, da s figo v žepu – napovedal.

Poskrbimo za pravo svobodo
Šarčeva težava je tudi kup izrabljenih liberalnih strank, katerih poslanci znajo biti tudi samostojno nepredvidljivi. Sploh takšni, ki vidijo, da bo njihove kariere najbrž konec, če se nekaj drastično ne spremeni. Poleg tega med strankami poteka surov boj za izplen položajev na državni in evropski ravni – edinega pravega razloga obstoja slovenske politike. Kako bo krotil pet socialistično sorodnih, a vendarle navidezno različnih strank, vsako s svojo računico, medtem ko bodo prej kot slej prisiljeni zagristi v nekaj bolj kislih reformnih jabolk ali se celo spopasti s prvim valom prihajajoče recesije? Se že veselim slaboumnih šarcizmov, ki bodo leteli kot nadomestilo za resnično politiko in vizijo vodenja države! Poletje bo vroče, jesen pa zna biti mokra.

Da je slovenska vojska žrtev. Pa ne Erjavca. Ne Levice. Ne Šarca, ki se mu ne očitno sanja, kaj se dogaja, saj vsakič, ko ga vprašajo kaj o obrambi, govori tako kot šolar, ki ni prebral romana, ampak le dvo-listni šnelkurs, zdaj pa mora v šoli povedati obnovo. Niti ne te koalicije. Sile, ki uničujejo našo vojsko, so globlje in veliko bolj zlovešče od dnevne politike. So del neke dolgoročne sistemske kontinuitete rahljanja jedra naše suverenosti – naše obrambe. Vojska je ponižana. Če je še leta 2017 dobila nezadostno oceno za vojno stanje in dobro za obdobje miru, je leta 2018 zopet pogrnila v pripravljenosti na vojno, ocena za obdobje miru pa se je še poslabšala (na zadostno) – kako hitro smo pozabili na ta podatek, ki je le nekaj mesecev nazaj polnil naslovnice. Nismo kupili osemkolesnih boxterjev zaradi “napak v proceduri”. Čevlji naših vojakov na Natovi misiji razpadajo pri nizkih norveških temperaturah (Slovenian quality!). Plače vojakov so tako demotivacijske, da se za ta poklic, ki ima tudi sicer omejen rok trajanja, odločajo le redki, tisti, ki pa se, pa to počno bolj iz ljubezni do domovine kot zaradi zaslužka. Postajamo nezanesljiva članica Nata. Taka, katere državniki raje hodijo v Moskvo kot v Washington, in taka, da raje ob Ruski kapelici gostimo predstavnike ruske mafije, zbrane okoli dona Vladimirja. Bolj polzimo iz Natove kontinuitete, bolj smo v šapah ruskega medveda, in prav to si nekateri želijo. Tisti, ki jim osamosvojitev Slovenije nikoli ni bila intimna opcija. Vse politične igre, ki se igrajo na dnevni ravni, so v resnici nepomembne. Pomemben je trend. Trend postopnega propadanja, načrtnega smešenja, poniževanja. In ja – tudi odstavljanja prozahodnih poveljnikov. Zahod nas ne potrebuje, kvečjemu nas vsaj še tolerira, a vsak dan manj, saj je skoraj nemogoče, da naša antizahodna retorika ne bi kdaj pa kdaj piarovsko ali pa vsaj skrito diplomatsko pljusknila tudi onkraj naših meja. Moskva pa čaka in čaka. Če nas je tudi neformalno izgubila 25. junija 1991 … nas je pripravljena zopet sprejeti v svoj svet avtokracije, brezupa, revščine in životarjenja. Saj veste, da je bil spor med Stalinom in Titom pretežno le predstava za zahodne oči, in da je FLRJ in pozneje SFRJ v Združenih narodih zmeraj glasovala enako kot Sovjetska zveza. No, poskrbimo za to, da 25. junij 1991 čez 30 let ne bo le še ena predstava za javnost, ampak prvi korak v resnično svobodo …

Mitja Iršič

  • VERZIFIKATOR

    ODLIČNO!

    • stajerc5

      Res je! Mislim, da na kratko sploh ni mogoce bolje povedati. Lahko bi napisal knjigo ali knjige in bi verjetno bilo enako.

  • VERZIFIKATOR

    Caroll Brown

    RJAVA IN RDEČA

    Barvna kombinacija neznosna,
    rjava in rdeča v sapi isti,
    neokusna je, vedo vsi tisti,
    ki umetnost jim je neizprosna.

    Se rjava zadnje čase sili,
    da bi na paleti še obstala,
    tudi če brezbarvno bi grgrala,
    prosi, da se rdeča je usmili.

    Rdečih vseh odtekov je veliko,
    vsak na svoj ton kar le more vleče,
    zraven se rjavo barvo meče,
    da za silo se pokrpa sliko.

    Vsi vedo, da rjava neprimerna,
    pokvarljiva je in obledela,
    bi s palete zdavnaj že letela,
    a je rdeča pač do nje obzirna.

    Da paleta se jim ne sesuje,
    rdeče zopet skupaj so stopile,
    se nevedne znova naredile,
    da tako se položaj kupuje.

    Ogrožena namreč je docela
    kombinacija ta neokusna,
    sama sebi zajčica poskusna,
    slika, ki je zdavnaj izvisela.

    Le tako vzdrži sploh takšna slika,
    ki je zmazek zmazkov brez primere,
    le tako premaga se ovire,
    da obstane rdeče-rjava klika.

    A slikarstvo lastne ima zakone,
    barvno kombinacijo neznosno
    bo odneslo in to neizprosno,
    v lastnem zmazku prej ko slej potone.

  • koza

    Mitja, kaj pa o spoštovanju starejših, sem bila zgrožena, ko zmanjka argumentov se spravijo na Žana, da ne spoštuje Korla, a Korl ne spoštuje svojih kao varovancev, penzionistov, ker jim dur laže; pa ti iz LMŠ se skoz na odborih govorijo, da je treba biti uglajen, všečen, kaj to pomaga, če ni vsebine; Breznik je imel tudi dobro razpravo, funkcije glavne vojakinje so impresivne

  • althar

    Interpelacija ministra je bučarjevski socialistični idiotizem. Edina tovrstna razprava v državnem zboru, ki bi bila smiselna, bi bila razprava o nezaupnici vladi.

    • Andrej

      Takrat bi šele Levi komunizem skupaj stopil. Njihovi privilegiji bi bili ogroženi. Njih ne zanima država in njeni prebivalci, ampak oni sami.

    • Tedo Medo

      Nihče noče imeti volitev, zato ne bo glasovanja o nezaupnici vladi.

    • stajerc5

      Hmm, kaj mislis, kako bi se nezaupnica koncala? Pa saj nima vec smisla. Prej, ko gremo financno k vragu, prej bomo lahko na novo startali!

  • Ryuk

    Erjavca niso zaščitile le koalicijske stranke, ampak tudi nadkoalicijska Levica. Vsi so povezani med sabo.

  • Tedo Medo

    Čvekanja pri interpelaciji so nastopi brez učinka. Poslanci imajo ukaze od šefov strank, kako morajo glasovati. Tudi če bi Erjavec rekel: “Ja, kriv sem, ” rezultat glasovanja ne bi nič drugačen.

  • xtc

    Dejstvo je,da SLO lahko očisti leve navlake le ostra kriza in gospodarski zlom,ki bo prisilil ljudi,da se bodo morali strezniti in stopiti na trda tla realnosti,zelo verjetno pa proruska SLO ne bo obstala po zlomu,razdeljena bo kot je bila že nekoč s tem pa bo tudi konec levičarske moči.

  • macon

    Kolumnista bi prosil naj neosocialistov ne naslavlja z liberalci, ker je to samo njihova mimikrija in sramotenje besede svoboda.

  • Common Sense

    Jep. Na koncu koncev se bo nekaj moralo spremeniti. Nekaj bo moralo pognati to bolano situacijo iz navideznega ravnotežja. Nova kriza, vojna ali pa odstop in upokojitev kakšnih pomembnih svetih kriv, vključno z Korlom in tudi z Janšo (heretično kot se to na tem portalu sliši). S tem, da NE mislim, da je JJ vir problema. Ne. Je pa soigralec. In to že od 90-ih. To pa bo kmalu 30 let. To je dolga doba. Mnenja sem, da bi vsi igralci iz 90-ih morali počasi spakirati kovčke in prepustiti prostor mlajšim, prodornejšim, taktnejšim, bolj svetovno izobraženim, modernim, predvsem pa bolj neobremenjenim z egotom in medosebnimi zamerami. Da ne bo kdo napak razumel, jaz bi rad videl, da bi Janša bil premier. Neskončno boljši bi bil od Šarca. A mislim, da je – hočeš nočeš – tudi on del problema, ne rešitve. Pa še kdo z njim, eden teh je Erjavec. Generacija, ki je osamosvajala to državo oz. bila v politični kuhinji po osamosvojitvi enostavno ni več “fit”, da to državo popelje v neko boljšo bodočnost. Zmanjkalo jim je idej, pa zamerili so se preveč ljudem, da ne rečem eden drugemu. Nesposobni so sodelovati. Čas je, da obrnemo nov list. Če zmoremo za hip svoj ego postaviti v kot. Čas je za reset. A ne v smeri Lukcev in Kordišev ter demokratičnega socializma, pač pa reset, da se nam povrne razum, izkušnje, intergriteta, znanje, modrost, srčnost.

    • Olga101

      Kdo je to?

      Ta trenutek edino Janša. Sami pravite, da bi bil neskončno boljši od Šarca. To je bistvo. Seveda je Kučanu uspelo umazati Janšo s svojimi mediji, ampak razgledan človek ne bi smel nasesti levim MSM.

      Slovenija ima samo eno in pol elito, niti dveh. Iz katerega bazena boste dobili premierja? V levem bazenu so sami komunisti, oportunisti, ne-domoljubi. Prvič se je zgodilo, da je SD župan Ilirske Bistrice ravnal proti plavemu. Pa ga hočejo zamenjati. Levaki kot eden podpirajo veleizdajalec Kučana. Tu tiči problem. Ne v Janši. Šef Udbe vodi Slovenijo že 50 let, pa se nihče ne oglasi, naj gre v zapor, ali vsaj zares v pokoj!

      Janša pa je s 30 letno kariero prestar!? Edino on lahko razvije monopol ZK in Udbe.

      Vsak drugi bo ravnal szdljevsko – poglejte Ludomilo in Tončka!

      Slovenija gre lahko naprej le z razbitjem partijsko-udbovskega monopola, ki ga predstavlja Kučan.

      Torej, kdo je to? Trenutno le Janša!

      • Olga101

        Nesposobni so sodelovati.

        Ali ni šel osebno Kučan na TV Hanzi in ukazal, da morajo novinarji poudariti nesodelovanje s SDS? Kdo torej ne sodeluje? Uporabite zdravi razum, ni dovolj, da ga imate samo v nicku!

        • stajerc5

          Vse v redu in prav, kar pravis. Samo, ti moras tudi pocasi razumeti, da so rdeckoti uspeli medijsko uniciti ves Jansin trud. Seveda bo imel vedno naso podporo, ampak, mi ostajamo na enakih procentih zvestobe, vedno in vedno na novo. Na ta nacin ne bomo nikdar vec prisli do bistvenih sprememb, ker je JJ medijsko-politicno mrtev in od velikega sloja naroda nesprejemljiv.
          Vprasanje je, zakaj vztraja in si ne dobi zamenjavo(jih je kar par sposobnih!), sam se pa potegne v Kuckotovo varijanto-senco! Poglej samo, kaj vse ne dela stari prdec iz ozadja.

    • stajerc5

      Eno najbolj vazno vprasanje pa nisi postavil. Kdo od sposobnih, inteligentnih, poslovno in druzbeno uspesnih Slovencev pa se sploh hoce v politicno kanalizacijo spuscati!?
      Ce poznas vsaj enega, mi ga prosim omeni. Jaz ga ne poznam.

  • Franjo Trojner

    Slovenci smo porazili in osramočeno izgonili iz naše domovine agresorsko JLA! Nismo pa lustrirali vseh tistih rodečih zagrizenih komunistov, ki jim še danes srce bije za totalitarni komunustičen režim in so v ex YU na oblasti počeli raznorazne svinjarije svojemu in tujim narodom. Kar je edini razlog, da je danes Slovenija, na las podobna ex Jugoslaviji in niti pod razno našemu idealu ob osamosvajanju, pravni, demokratični, urejeni, blagostnaja in reda polni Švici.
    Žal se je vse obrnilo zelo drugače, kot smo takrat sanjali domoljubi/osamosvojitelji/pomladniki. Od ideala prve, samostojne pravne, demokratične države vsega SLOVENSKEGA RODA je danes ostalo bore malo. Zaradi fanatičnega nasprotovanja nelustrirancev še nacionalna himna ni smela postati Prešernova Zdravica v celoti, ker si je poet v svoji pesnitvi drznil zapisati besedo Bog! Rdečkarji na oblasti tudi v samostojni državi Sloveniji z vsemi štirimi bremzajo vse nujno potrebne reforme in s tem pravno državo, ki je temelj vsaki pravi demokraciji. Kar je edini razlog, da naša država še dandanes ni zares pravna in demokratična, ter reda in blagostanja za prav vse državljane polna.
    Sicer pa kaj ste, smo pričakivali, ko pa nas je demokratiziral “bivši” šef komunistov in ne demokrat g. Pučnik ali kak drug politik kalibra demokrata Čeha g. Vaclava Havla.
    Nauk te naše žalostne zgodbe je, da smo domoljubi sicer res zmagali na vojnem polju ter postavili samostojno državo, bitko za pravno in demokratično državo pa izgubili, kar med vsem ostalim Rjavcu omogoča, da kljub vsemu znanemu še naorej ostaja minister.

  • Franc Šink

    Naučili smo se to da ne vlada Šarec, Ampak Mesec.

    • stajerc5

      Pa ne, da si na starega prdeca iz Murgl pozabil!?

      • Stric iz ozadja

        Stari prdec rabi nasledstvo. In Lukec je kot ulit.

        • stajerc5

          Ne bi rekel. Nase blente ljubijo plavookega, Lunatiku se pa celo nase blente smejijo. Ne skrbi, Murgle imajo vedno rezerviste v zasedi…

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!