[Pisma – od zmage do zmage] O idiotih, psihopatih, dementnih in Bandelliju

Vinko Vasle

Že teden dni čakam, kdaj se bodo po ulicah, cestah in nadvozih valile množice prizadetih in užaljenih ter ogorčenih slovenskih novinarjev falange 571, pa se nič ne zgodi. Tu pa tam kak osamljeni glasek, ki pravi “da Bandelli ne zna komunicirati”.

Padli ministrski angel, zaradi katerega so doma jokala deca, in sedanji poslanec ter podpredsednik odbora za kulturo v parlamentu Marko Bandelli je namreč ob Putinovi potrditvi zakona – ki novinarje in druge lahko strogo kaznuje, če kaj rečejo čez oblast in oblastnike – zelo pohitel in rekel, da “z veseljem pozdravlja odločitev Rusije o kaznovanju novinarjev, ki žalijo politike in javne osebe.”

Ob tem moram reči: če bi kaj takšnega izjavil Janez Janša, bi država gorela. Ampak, Bandelli je menda nek vaški posebnež, ki si to menda lahko privošči, ker je kakor nespreten in je iz betonarne stopil direkt na politično prizorišče in potem neumnosti klati.

Bandelli, Putin, Erdogan …
Ja, pa ne. On ne klati neumnosti, on ubeseduje vse tisto, kar političlni establišment levega odklona s Serpentinškom na čelu počasi celo udejanja. Saj tudi novi samominister za kulturo Dejan Poznič v center svojega delovanja postavlja nujne spremembe zakona o medijih, ker sovražni govor, napadi na uboge migrante v stilu “kulture posiljevanja” in to ne bodo več tolerirali. V parlamentu mu bo v pomoč prav Bandelli, ki je ne glede na svojo vaško komunikacijo, se pravi antikulturo, postal podpredsednik odbora za kulturo in kulturna srenja ni požgala in porušila parlamenta, ki je Bandelliju to omogočil. Kultura se tako kaže kot hlapec represivne veje oblasti, ker so od tega odvisne finančne injekcije vsem, tudi takšnim, ki trpijo za umetniškim navdihom v slikarstvu, dramatiki in književnosti.

Foto: STA

Bandelli zdaj kot kulturni funkcionar – bog se nas usmili – zahteva, da se v novi zakon o medijih zapišejo tudi kazniva dejanja zoper čast in dobro ime politikov. Verjetno ne vseh, to bo še moral dopolniti. S tem je v resnici časovno prehitel samega diktatorja Putina, kjer novinarje likvidirajo in turškega diktatorja Erdogana, v katerega zaporih sedi okrog 700 novinarjev, grobov ostalih pa ne najdejo. Bandelli seveda ne ve, pa bi moral, da so vsa kazniva dejanja zoper čast in dobro ime že zapisana v kazenskem zakoniku. In bi že doslej lahko koga tožil, pa ni. Težko je novinarja tožiti za žalitev, če celo novinarske neresnice in laži niso procesirane. Res pa je tudi, da na svetu – razen v zoprnih diktaturah – žaljenje politikov ni ravno kaznivo dejanje, ker celo naše vrhovno sodišče, ustavno sodišče in evropsko sodišče pravijo, da je pravica do žaljenja pri politikih širša kot pri zasebnikih, vrednostnih sodb o politikih se pa tudi ne dokazuje.

Kritika levih se ostro kaznuje
Ko namreč greš v politiko, moraš računati s tem, da boš tudi nepriljubljen, napaden, žaljen in podobno. Bernard Nežmah je nekoč o presvetlem Dimitriju Ruplu zapisal tudi tele oznake: blaznost, shizofrenija in demenca. In je bil pravnomočno oproščen. Ne vem, kako bi jo odnesel, če bi o kakšnem politiku napisal, da je psihopat, a tudi to bo v kratkem v mojem primeru morala odločiti sodna veja oblasti. Levičarji so namreč sila občutljiva bitja. Spomnim se, ko je pred časom Zmago Jelinčič o stranki Levica javno rekel, da so to “idioti, ki jih je treba izgnati v Venezuelo” in je posredovala celo policija, kar je itak škandalozno. Zmago je zdaj tako in tako del te koalicije 1+5 in se z Levico dobro razume. Za tiste, ki še vedno ne vedo: on je ultra levičar.

Seveda pa so v državi razmere čudne in bo res treba kazniva dejanja zoper čast in dobro ime politikov putinovsko ostreje razdelati. Serpentinška je treba dati v ustavo, ker je tudi Titek bil ustavno zavarovan celo po svoji smrti. Ostale politike vladajoče kaste – se pravi komuniste, levičarje ter boljševike – pa je treba zavarovati. Recimo, če kdo reče ali zapiše, da je Miro Cerar luzer, je to za pet let. Če se kdo izrazi, da je šef parlamenta Dejan Židan specialist za prašičerejo, se za to gre za deset let plus 100 tisoč evrov denarne kazni. Če kdo za Luko Mesca reče, da je aberveznik in to celo z dokumenti dokazuje – se gre za osem let v zapor, če pa to stori novinar, se mu doživlenjsko prepove opravljati poklic.

Alenka Bratušek in Jani Božič. Foto: STA/Facebook

Nočem ravno pretiravati, ampak tudi kakšna smrtna včasih ne bi bila odveč. Se spomnim, ko je kolega Jani Božič s parlamentarnega balkona poslikal nek mail Alenke Bratušek, je moral emigrirati, ker je bila teža zločina po šivilji tako huda, da bi – če bi ostal doma – še zdaj čemel v samici.

Vinko Vasle