Sovraštvo je lek za dolgoživost komunistov

Miro Petek

V zadnjih dneh in tednih iz vrst politike in levih medijev ne slišimo samo izrazitega izključevanja političnih nasprotnikov in drugače mislečih nasploh, vse je že preraslo v sovraštvo. Kar pa ni kaj posebej novega: sovraštvo je destruktivno čustvo, ki ga komunizem in komunisti gojijo do drugih že od nekdaj, le tu in tam si sovraštvo nadene kakšno drugo preobleko ali se potuhne, da bi nato kot vulkan izbruhnilo ob različnih okoliščinah.

Kučan nalaga drva na ogenj pod kotlom sovražnosti
Milan Kučan je tipični primer politika, ki vso svojo politično kariero skupaj s svojimi medijskimi kolhozi laži spodbuja sovraštvo in zastruplja Slovenijo. Sovraštvo komunistov do drugih in drugačnega je staro toliko kot njihova ideologija, v Sloveniji je svoj vrh doseglo med in po drugi vojni, ko so zaradi sovraštva in maščevalnosti zunajsodno pobili več deset tisoč Slovencev, nadaljevalo se je vse obdobje socializma z diktaturo partije in udbovskim preganjanjem. Tega pa ni konec niti danes, ko imamo že vrsto let opravka z ugrabljeno državo.

Ko danes spremljamo te sovražne nastope levičarjev vseh vrst do stranke SDS kot zmagovalke letošnjih volitev, lahko ljudstvo na najbolj neposreden način spoznava, da smo v Sloveniji še vedno v stanju latentne državljanske vojne, katere intenzivnost se okrepi pred vsakimi volitvami, ko se (post)komunistična nomenklatura prestraši zaradi morebitne izgube oblasti in neomejenih možnosti nekaznovanega ropanja države. Milan Kučan je nekajkrat jasno in glasno povedal, da samostojna Slovenija ni bila in tudi danes ni njegova intimna opcija, in Kučan je tisti, ki vseskozi spodbuja sovražno delitev v slovenskem političnem prostoru. Ne tekmovanje idej in programov, temveč nenehno nalaganje drv na ogenj pod kotel sovražnosti, kar pa Slovenijo izčrpava in ji preprečuje, da bi se normalno razvijala.

Kučan poziva k sesutju obrambnih in varnostnih sil
Svojega političnega prepričanja nisem nikoli skrival in v času pred volitvami sem bil s strani političnih nasprotnikov spoznan za radikalnega desničarja. Stranka SDS je namreč bila označena za radikalno desno stranko, čeprav nihče ni povedal, kaj naj bi to pomenilo in na katerih osnovah komunisti izrekajo te ocene. Tudi na tuje medijske trge so izvozili zahteve,  da je treba v Sloveniji radikalno desnico ustaviti, radikalne desničarje pa zatreti. Še je prazna kakšna kraška fojba in z likvidacijami imajo komunisti veliko izkušenj. Diskurz sovraštva in nestrpnosti, ki ga s svojimi velikimi medijskimi trobili očitajo nam, dejansko vsakodnevno na vseh ravneh živijo sami.

Foto: STA

V enem od  zadnjih intervjujev je Milan Kučan tudi dejal, da je v Sloveniji v prihodnje potrebno namenjati pozornost gospodarstvu, kar ima tovariš Kučan prav, in “ne toliko našim obrambnim in varnostnim mehanizmom”. Kar pa tovariš Kučan nima prav. Kajti to pa je že tihi poziv k razgradnji Slovenije kot države in odpiranje meja Slovenije za zasedbo s strani migrantov. Glede na njegov odklonilen odnos do samostojne Slovenije se v resnici ne moremo čuditi, če mu ni mar za obrambo in varnost Slovenije in njenih državljanov. Celo  levičarski mediji so dan po volitvah začeli pisati o alarmantnem dogajanju na področju migracij, iz Grčije vsakodnevno spustijo preko meje tri tisoč migrantov, Nemčija, Avstrija in Italija za migrante zapirajo meje in vprašanje časa je, kdaj jih bodo pričeli množično vračati. Slovenija pa naj po Kučanovem mnenju razpusti že tako ali drugače sesute obrambne in varnostne sile ali mehanizme, kot se je sam izrazil.

Psihologi sicer razlagajo, da sovraštvo kot čustvo najbolj škoduje tistim, ki sovražijo. Za komuniste to očitno ne velja: sovraštvo jih drži vitalne in trdožive in dobro prepojeni z geni sovražnosti bodo dočakali sto in več let. Z visokimi pokojninami in dodatki iz državnega proračuna.

Miro Petek