Samomor Zahoda: Esej o pomenu in usodi liberalizma (v izvirniku “Suicide of the West: An Essay on the Meaning and Destiny of Liberalism”) avtorja Jamesa Burnhama, Ladja norcev: Cvetober učenih nesmislov o primitivni družbi (v izvirniku “Ship of Fools: An Anthology of Learned Nonsense about Primitive Society”) avtorja C. R. Hallpika in Potovati z Orwellom Jožeta Biščaka. Če v letu 2021 preberete vsaj eno knjigo, naj bo to ena od treh naštetih.
Burnhama in Hallpika na žalost ni v slovenščini. Krivica je toliko večja v primeru Burnhama, saj gre za delo, ki je izšlo že davnega leta 1964 in bi moralo biti že davno prevedeno. Da se to ni zgodilo v času komunizma, je lahko razumeti. Da do tega ni prišlo v treh desetletjih slovenske samostojnosti, pa nekoliko teže.
James Burnham je ameriški filozof. Gre za reformiranega “trockista”, ki je postal eden najvplivnejših glasov konservativnega gibanja v Ameriki po drugi svetovni vojni. V svojem eseju o pomenu in usodi liberalizma se posveča utemeljevanju, zakaj je liberalizem strup, ki počasi ubija Zahod. V času, ko je bila knjiga objavljena, je mogoče bilo treba utemeljevati, danes je to vsem, ki premorejo vid, očitno.
Knjiga pojasni, kako so se jugoslovanski komunisti preoblekli v liberalce
Vseeno knjige ne priporočam samo zato, ker bi še dodatno utrdila že vse vzpostavljene vzorce razmišljanja na desni. Prej obratno. Burnhamov uvid v liberalizem je za moje pojme ključen tudi za razumevanje današnje levice tako v Ameriki kot v Sloveniji. Še več, Burnham nam kaže, kako določene prakse levice, ki so prišle pod žaromete zaradi interneta, niso nič novega, liberalci na Zahodu že vse od 2. polovice 20. stoletja s pridom uporabljajo maoistične prijeme v boju za kulturno revolucijo.
Da, prav ste prebrali. Liberalci. Kakor se nam dozdeva, da sodobni liberalci nimajo nič skupnega s klasičnimi liberalci, tako je menil tudi Burnham pred skoraj 70 leti. Drznil bi si reči, da je liberalec postal politično korekten izraz za socialista, čemur posredno pritrjuje tudi Burnham, ko omeni nazive, ki jih imajo ekvivalenti liberalcem v drugih državah. Šele ko sem prebral Burnhamovo knjigo Samomor Zahoda, mi je postalo jasno, kako so se lahko pravi komunisti ob slovenskem izstopu iz Jugoslavije s tako lahkoto preoblekli v liberalce. Prej sem domneval, da je šlo za kombinacijo pragmatičnosti in hinavščine. Zdaj razumem, da je tranzicija bila veliko bolj preprosta. Vse, kar je bilo potrebno, je bila sprememba imena, nikakršnega pretvarjanja, vse je namreč ostalo enako.
Potovati z Orwellom: opomnik, kaj nas čaka, če se predamo
Zadnja od treh knjig, ki jih z veseljem priporočam v branje, v nasprotju s prvima dvema ni filozofska, temveč znanstvenofantastična. O Biščakovem distopičnem romanu Potovati z Orwellom sem pred časom podrobneje pisal na spletnem portalu Znanstvena fantastika. Po mojem osebnem mnenju se lahko brez sramu postavi ob bok tako Orwellovemu 1984 kot tudi Houellebecqovi Podreditvi. Gre za distopično zgodbo Evrope leta 2049, ki jo Biščak slika v izjemno depresivnih in morečih tonih, vendar pa jih vsake toliko le preglasi rahel zven upanja, da je še čas, da je nočne more, ki se vrstijo skozi kratek roman, le še mogoče preprečiti.
Potovati z Orwellom je mogoče te dni še najboljši opomnik, proti čemu točno se bojujemo in kaj skušamo preprečiti. Biščak namreč jasno predstavi, kaj nas čaka, če popustimo, odnehamo, se predamo ali umaknemo.
Našteta tri dela tvorijo tudi svojevrsten tematski sklop človekove preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Hallpike nam odpira oči o zablodah, ki jih je o svoji predzgodovinski preteklosti ustvaril sodobni civiliziran človek. Burnham nas svari pred zmotami, ki smo jim priča v sedanjosti, in Biščak nam kaže, kam nas bodo zablode naše družbe pripeljale.
Pa veselo branje.
Ivan Šokić