Slovenija je imela septembra tretjo najvišjo inflacijo v evroobmočju. Po podatkih Eurostata je povprečna inflacija v evrskem območju znašala 4,3 odstotke, v Sloveniji pa 7,1. Po zadnjih meritvah za mesec oktober inflacija znaša 6,9 odstotka. Vladnim krogom postaja vse težje zagovarjati tezo, da je razloge za inflacijo na Slovenskem iskati v globalnih pretresih. Kot opozarja Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, inflacijo v Sloveniji poganjajo “domači inflacijski dejavniki”.
“Razlika v stopnji inflacije je namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja,” je povedal Guverner Banke Slovenije.
Septembra je imela višjo rast inflacije kot Slovenija le še Slovaška (9 odstotkov) in Hrvaška (7,4 odstotka). Avgusta je imelo pet držav višjo inflacijo kot Slovenija. Inflacija je torej med avgustom in septembrom zrastla. Po zadnjih meritvah je prišlo do relativnega znižanja. K inflaciji sta ponovno največ prispevala rast cen hrane in brezalkoholnih pijač. K skupni inflaciji sta prispevala 1,3 odstotne točke. Hrana in pijača imata tudi na letni ravni še vedno največji vpliv na inflacijo, in sicer 1,3 odstotka. V enem letu je prišlo do povprečnega povišanja za 7,3 odstotka. Električna energija se je podražila za 24,3 odstotka in prispevala 0,8 odstotne točke, medtem ko so 0,7 odstotne točke prispevale podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 odstotka), poroča STA.
Kot je v petek pojasnil guverner Banke Slovenije, bi se razkorak med slovensko in evrsko inflacijo lahko v prihodnje povečal. Kot pravi, so inflacijo v Evropi dolgo poganjale podražitve energentov in surovin, po besedah guvernerja, pa so vse bolj v ospredju domači dejavniki, poroča N1.
Med razlogi za povečanje inflacije se navaja rast povprečne plače, ki ostaja visoka in ne kaže znakov umirjanja. Banka Slovenije tudi opozarja, da osnovno inflacijo poganjajo zlasti cene storitev. Obstaja tveganje, da bodo cene le-teh še naprej rastle, prav zaradi nadaljnje rasti plač. Za storitvena podjetja pa so te glavni vhodni strošek.
Ponoven padec industrijske proizvodnje
Ob hudih inflatornih pritiskih pa uradne statistike beležijo tudi ponoven padec industrijske proizvodnje. V primerjavi z julijem se je obseg proizvodnje zmanjšal za 1,4 odstotka. v primerjavi z lanskim avgustom pa za 5,5 odstotka, poroča STA. V primerjavi z julijem se je obseg proizvodnje v industriji zmanjšal za 1,1 odstotka, v trgovini pa za 0,8 odstotka. V medletni primerjavi je bil največji upad v industriji, kjer je prišlo do 12,4-odstotnega zmanjšanja. V gradbeništvu se je sicer povečala za 19 odstotkov.
Gospodarski polom in neuspele reforme
Slovenija pa se tako ne sooča zgolj z opaznim zmanjšanjem kupne moči, temveč tudi z zaostalimi nujnimi reformami. Ena izmed obljubljenih je bila v zdravstvu, kjer so v koaliciji obljubili zmanjšanje čakalnih vrst, zgodilo pa se je ravno nasprotno. K temu lahko prištejemo tudi napovedi davčne reforme. Slovenski davkoplačevalec se lahko zahvali zgolj vladni neučinkovitosti, da ta (še) ni bila realizirana. Ta razliko od vlade Janeza Janše, ki je celotno delovno populacijo davčno razbremenjevala, se je vlada Roberta Goloba odločila delovno populacijo olajšati za zaslužen denar. Po podatkih Financ bodo zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo, prejeli 365 evrov manj, kot bi prejeli, če bi še vedno veljala Janševa reforma. Pri tistih najbolj uspešnih so razlike še veliko večje. Več TUKAJ.
Ž. K.