Po Ljubljani je v zadnjem času na različnih mestih možno videti črne letake, nalepljene na velikih oglasnih panojih. Na njih je z velikimi črkami zapisano: Janez Janša®. Z manjšo pisavo pod enem izmed najbolj znanih slovenskih imen piše: Janez Janša® je registrirana blagovna znamka, katere imetniki so Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša. Oglas, dokaj težak za razumevanje. Pa vendar – leta 2007 so se trije slovenski umetniki včlanili v Slovensko demokratsko stranko, nato pa uradno spremenili svoje ime v ime tedanjega slovenskega premiera in, kot so ga tudi sami poimenovali, ”strankarskega prvaka” Janeza Janše. Zdaj pripravljajo razstavo, ob tem pa za svojo provokacijo od države vlečejo milijone. “To so kriminalci, ki so prejeli pokraden denar od vedno bolj revnih Slovencev,” je zapisala ena izmed ogorčenih uporabnic Twitterja. Še bolj pokvarjeni pa so njihovi politični botri, ki jim za provokacije, ki nimajo nobene zveze s kulturo, namenjajo milijone evrov.
Zdaj, deset let kasneje, prirejajo antološko razstavo, ki podaja pregled nedavne slovenske zgodovine in identitete v dobi biopolitike, ime Janez Janša pa prikazujejo kot blagovno znamko za naslednjih deset let. Kaj želijo s tem imenom doseči? Pri projektu sodelujeta tudi Moderna galerija in Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti Ljubljana. Predstavljajo dela Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše. Ti pravijo, da so si ime spremenili brez kakršnih koli umetniških ali političnih namenov, a seveda so takšno dejanje spremljale tudi tovrstne posledice. Nekateri to doživljajo kot politično afilacijo, odpor ali provokacijo, spet drugi kot umetniški performans.
Naslednjo sredo bomo priča odprtju nove razstave, ki jo organizirajo trije umetniški aktivisti: Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša. Naslov razstave je, seveda, Janez Janša. Trajala bo do 18. februarja 2018, organizirani bodo tudi vodeni ogledi s kustosom, ogledali pa si jo boste lahko v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Sprememba imena je bila zakonit postopek, pridobili pa so tudi nove osebne izkaznice, potne liste, rojstne ter poročne liste in podobno. Vse to bo po napovedih možno videti v sklopu razstave, vmes bodo na vpogled tudi razstavljena odprta pisma, članki, intervjuji in drugo dokumentarno gradivo, ki je predstavljeno kot umetnina.
Dokumentarec ”Jaz sem Janez Janša” že leta 2012 razburkal javnost
”Jaz sem Janez Janša” je dokumentarni film o imenih in preimenovanjih. Slovensko javnost je dosegel leta 2012 in jo popolnoma razburkal. Osredotoča se ne neobičajno spremembo imena, ko so trije multimedijski umetniki uradni postali Janez Janša. Prejeli so številne kritike, odzivi na film so bili različni. Mnogi so menili, da je film prikrit načrt, kako se znebiti ”pravega” Janeza Janše po mirni poti in brez nasilja. Pa vendar, to ni diskreditacija, temveč glorifikacija Janše. S posiljevanjem z njegovim imenom in njegovim sloganom ”Več nas bo, prej bomo na cilju”, zaradi katerega naj bi si spremenili ime. Umetniki so ves čas na spolzkem terenu provociranja.
Ob gledanju omenjenega filma pa nas preseneti navzočnost Mira Cerarja, ki je za dokumentarec povedal: ”Osebno ime je vsekakor neka oznaka, nek naziv posameznika, ki ga pravzaprav razlikuje od drugih in ga s tem identificira in kot tako je osebno ime prepoznano kot pravica, torej po zakonu, ki pravi, da je to pravica, hkrati pa je to tudi dolžnost, kajti državljan je dolžan svoje ime uporabljati tako kot ga ima v tudi pravnem pomenu, nasploh pri nastopanju.” Ob Cerarjevih besedah preseneča dejstvo, da dejanja umetnikov ne obsoja. Ne nazadnje pravi, da je ime oznaka, ki nas razlikuje od drugih in nas identificira. V nekaterih državah je sprememba imena v že znano ime (posebno politično) prepovedana, kar izpostavijo tudi v omenjenem dokumentarcu. Tudi umetniški svet ob tem izraža ogorčenje, a umetniki delajo, kar se jim zahoče.
“Kvaziumetniška drhal” bolj blefira kot ustvarja, za delovanje pa prejema milijone: Denar jim nakazujejo predvsem ministrstva in RTV Slovenija
Ob tem od države vlečejo lepe denarce. ”Kvaziumetniška drhal,” kot jih je marsikdo danes poimenoval, z ustvarjanjem v sklopu zavoda Maska, pod katero pa bolj blefirajo kot ustvarjajo, prejema na milijone evrov. Maska je zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, pod okriljem katere naj bi delovali. Ko začnemo natančneje preučevati pa ugotovimo, da delujejo z lepimi vsotami državnega denarja. Trenutno razpolagajo z nekaj manj kot štirimi milijoni. In potem ta denar porabljajo tako topoglavo? Največ prejemajo od Mestne občine Ljubljana in ministrstva za kulturo, lep znesek jim je nakazal tudi RTV Slovenija. To pa niti ne preseneča, glede na to, da je na RTV odromala tudi nekdanja poslanka in ministrica za kulturo Majda Širca. Denar nakazujeta tudi ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za finance, kar je nerazumljivo.
Maja 2010 je Maska za svoje dejavnosti prejela skupno kar 177.551,34 evra. Od tega 125.600 evrov od ministrstva za kulturo, nekoliko manjše zneske pa od številnih knjižnic, fakultet, gimnazij in gledališč. Če bi jim ti namenjali relativno primerne zneske, visoke do neke mere, bi bilo še sprejemljivo. Zdaj pa trošijo in porabljajo milijone. Leta 2012 so izdali omenjeni film, za katerega so porabili nepredstavljive vsote. Pa poglejmo, koliko našega denarja izpod delavnih slovenskih rok so vzeli od takrat: Od ministrstva za kulturo so v letih po izdaji filma prejeli skoraj 537.000 evrov, kar je več kot 671 slovenskih mesečnih minimalnih plač skupaj.
Kaj na neumnosti porečeta politični prvak in Slovenija?
Prvotni in znani Janez Janša je leta 2011 za prvi program Radia Slovenije komentiral, da se s tremi soimenjaki srečuje predvsem prek poštarja, od katerega je prejemal številne položnice in pozive na sodišče, o prekrških treh umetnikov pa ni vedel ničesar. Janez Janša, kot predsednik SDS, odgovarja: ”To nisem bil jaz, verjetno eden od tistih krjavljev, ki kradejo imena in jih je financirala Majda Širca.”
Na Twitterju mrgoli objav, ki se zgražajo nad tem ”umetniškim delovanjem”. Mnogi ob pogledu na plakat sploh ne vedo, o čem se gre, samooklicani umetniki pa jih lažno prepričujejo o nekem delovanju Janeza Janše s svojo blagovno znamko. Že zgolj prevzemanje tujega imena bi moralo biti krepko kaznovano. Mnogi Slovenci so mnenja, da takšno izprijeno dejanje, ki ga galerija še kar podpira, spada med kriminal, ne med umetnost. “To je idiotsko norčevanje desetorazrednikov, ki mislijo, da bi lahko bili umetniki,” je zapisala uporabnica omenjenega družbenega omrežja. Na njen komentar pa se navezujejo tudi številni drugi: “Levičarskim bedakom je vse dovoljeno,” in “JJ je pač tako vrhunski brand, da mu identiteto prevzemajo umetniki z nekaj manj identitete“, ali pa “To so sodobni, dobro plačani sodelavci humanitarnega društva Udba“.
Samo pomislite, če bi za svoje ime izbrali ime koga drugega. Da bi se preimenovali in postali trije novi Miro Cerarji. Tega imamo že enega dovolj. Kaj bi se zgodilo, če bi se preimenovali v Milana Kučana in njegovo ime registrirali kot blagovno znamko ter tako prejemali milijone? Zbegana levica bi ponorela.
Trije aktivisti so sprožili že ogromno nesporazumov, za katere se je predsednik Janša moral zagovarjati, o njih pa ni vedel ničesar
Mediji to njihovo dejavnost beležijo, že leta pa prihaja do nesporazumov. Ob poročanju o Janezu Janši prihaja do polemik, ko vsi ob novici pomislijo na velikega voditelja. Tako smo lahko v nekem trenutku pred časom prebrali naslov ”Janša pleše v Berlinu”. A to ni bil ta Janša. Se spomnite poročanja o Janezu Janši na Dunaju? Dunajčani so bili nad njegovim delom navdušeni, pri izvedbi projekta pa sta mu pomagala Janez Janša in Janez Janša. Še več: poročali so o Janševi aretaciji na Hrvaškem. Takrat so ga policisti zaslišali zaradi uničevanja hrvaškega simbola. Rezal je hrvaško zastavo, nato pa končal na zaslišanju, kjer bi mu lahko dosodili tudi do tri leta zapora. Ali pa takrat, ko so se po Berlinu sredi noči zaslišali glasovi in kričanje: ”Jaz sem Janez Janša, jaz sem Janez Janša!” Seveda to niso bile besede takratnega slovenskega predsednika vlade. Bile so del performansa treh Janezov Janš, ki so kljub prepovedi, da nastopijo na festivalu Transmediale v Berlinu, to naredili.
Galerija bi kupila Janševo osebno izkaznico, država pa ne dovoli
Moderna galerija je že leta 2010 na ljubljansko upravno enoto naslovila dopis, v katerem je kot slovenski državni muzej za moderno in sodobno umetnost spraševala, če lahko odkupi osebne dokumente treh umetnikov. Odgovorili so jim, da je osebna izkaznica javna listina, s katero državljan dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo, ne sme pa je dati ali posoditi drugi osebi. Ko je galerija za to prosila ministrstvo za notranje zadeve, so ti sporočili enako. Zapisali so, da je ravnanje v nasprotju s tem prekršek, za katerega je predpisana globa. V Moderni galeriji pa se ne dajo in poudarjajo, da dokument ni zgolj uraden, ampak ima tudi umetniško vlogo. Zato so se obrnili na ministrstvo za kulturo, poroča Siol. Posvetovali so se z notranjim ministrstvom in odločili, da, čeprav razumejo želje galerije, uradnih dokumentov ne morejo kar kupovati.
Janezu Janši so trije provokatorji leta 2007 napisali tudi pismo
A. L.