Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo na bliskoviti turneji, namenjeni dvigu prepoznavnosti Moskve kot posrednika moči na Bližnjem vzhodu, obiskal Združene arabske emirate in Savdsko Arabijo. Gre za enega redkih njegovih obiskov od pričetka vojne v Ukrajini, kar kaže na očitno pomembnost rusko-arabskega zavezništva. Obisk se je zgodil v času divje vojne na Bližnjem vzhodu, istočasno pa se neti vojno ozračje tudi v Venezueli. O namenu Putinovega obiska in dogajanju paralelno na vseh kontinentih smo govorili z nekdanjima diplomatoma dr. Tonetom Kajzerjem in dr. Dimitrijem Ruplom.
Putinovo potovanje v Združene arabske emirate je bilo njegovo prvo potovanje v regijo v zadnjih treh letih in sodeč po poročanju tujih medijev retorika in mimika tako ruskega kot arabskega voditelja kažeta na tesno zavezništvo. Čeprav so ZAE zaveznica ZDA, imajo tesne vezi z Rusijo. Nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer meni, da Putin želi razdreti zavezništvo med Zahodom in državami, s katerimi je dobro sodeloval, vendar to po mnenju Dimitrija Rupla ni zaskrbljujoče, saj Rusije ne vidi kot enega ključnih akterjev na svetovnem političnem parketu.
Po Kajzerjevih besedah je Putinov obisk le eden od načinov, s katerim želi razdreti prej sklenjena zavezništva. “Še posebej vezano na določene regije, kot je Bližnji vzhod. Savdska Arabija je bila do neke mere vzpostavljena kot zaveznica ZDA vse od druge svetovne vojne in je tudi uživala vojaško zaščito posebej glede konflikta, ki ga ima sunitski saudijski režim z Iranom. Rusija in Savdska Arabija sta državi, ki sta odvisni od fosilnih goriv in na tem mestu se srečajo interesi Putina in Savdske Arabije,” je dejal.
Skrb o nestabilnosti Zahoda je odveč
Putin je na začetku pogovorov s predsednikom ZAE Mohammedom bin Zayedom Al Nahyanom ponudil pogovor o energetskem sodelovanju, konfliktu na Bližnjem vzhodu in “ukrajinski krizi”. Ta ga je sprejel odprtih rok, pohvalil trenutno stanje odnosov Rusije z ZAE in državi čestital za gostiteljico podnebnih pogovorov COP28, poroča AP. Kljub redkim potovanjem je oktobra Putin obiskal tudi Kitajsko in v zadnjih mesecih večkrat obiskal države nekdanje Sovjetske zveze. Čeprav slednje morebitne krepitve zavezništva zbujajo skrb o stabilnosti in moči Zahoda, pa dr. Rupel pravi, da je skrb odveč.
Problem izvira iz Rusije
“Jasno je, da problem izvira iz Rusije, deloma iz arabskega sveta, s katerim so bili Rusi že večkrat zavezniki. Zahod je bil v podobnih situacijah vedno previden in dobronameren. Od konca druge vojne do konca hladne vojne se je odnos Zahoda do Rusov in komunizma spreminjal v smeri sporazumevanja. ZDA so Rusom najprej nasprotovale, nato je prevladala politika popuščanja napetosti, nakar je sovjetski sistem propadel. Ne glede na to so Rusi sprva sprejeli konec hladne vojne. Potem, npr. po srečanju Bush-Putin v Sloveniji 2001, so se Rusi približevali EU in Natu, postali člani G8 in Sveta Nato-Rusija,” pojasnjuje Rupel.
Po besedah Kajzerja to ni in ne bo stabilno zavezništvo, lahko pa do določene mere poruši krhka razmerja na Bližnjem vzhodu. “Ne smemo pozabiti, da je Rusija v tesnem “objemu” z režimom v Iranu, kjer prav tako ne gre za zavezništvo, ki bi temeljilo na vrednotah, ampak samo in zgolj na skupnih interesih obeh nedemokratičnih režimov, da se iz regije izrine vpliv Zahoda, in s tem mislim na ZDA in EU, kjer bi potem Iran prevzel vlogo hegemona,” je pojasnil.
Vpliv ZDA se po njegovem mnenju ne zmanjšuje, priznava pa, da so bile narejene določene napake s strani ZDA, da niso oziroma ne nadaljujejo s procesom pomirjanja Izraela z vsemi arabskimi državami, kot je bilo začrtano v Abrahamovih sporazumih. Slednji je bil sklenjen leta 2020, podpisali pa so ga izraelski premier Benjamin Netanjahu ter zunanja ministra Združenih arabskih emiratov in Bahrajna ob prisotnosti nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Sporazum o normalizaciji odnosov je takrat komentiral tudi zunanji minister Emiratov, šejk Abdulah bin Zajed Al Nahjan, ki je dejal, da je svet “priča spremembam v zgodovini Bližnjega vzhoda, ki prinašajo upanje za ves svet. To ne bi bilo mogoče brez velikega truda ameriškega predsednika.” Podpisana sporazuma so neformalno poimenovali po Abrahamu, ker je ta skupen judaizmu, krščanstvu in islamu, stična točka pa je bil prav Teheran.
Slovenija bi morala predlagati takojšnji sprejem Ukrajine v EU
Dr. Rupel izpostavlja dva primera slabotnosti, in sicer da “EU ni med glavnimi svetovnimi igralci, Rusi niso več prava protiutež Zahodu. Imamo Američane in Kitajce, v primerjavi z njimi so vsi drugi kramarji. Ruska politika zastavonoše “protikolonializma” je v bistvu smešna, za Ruse pa tragična, saj so bili vedno evropska država, Kitajci pa so vedno hoteli več ozemlja tam, kjer je Rusija. Zdaj Rusi ogrožajo Evropo, ki bi potrebovala spretnejše politike in notranjo trdnost,” je pojasnil in dodal, da bi morala “Slovenija predlagati takojšnji sprejem Ukrajine v Nato in EU, nato skupaj z ZDA potegniti “rdečo črto”, pogajati pa bi se smeli kvečjemu o delitvi Krima. Pokojni Kissinger je celo menil, da Ukrajina Krima ne more dobiti.”
“Rusom je treba pustiti, da se zapletejo v arabske spore, to jim ne bo pomagalo, kvečjemu nasprotno. Pametni politiki bi Putinu lahko razložili, da spada na evropski vlak in bo, če bo pameten, lahko pomagal zapolniti vrzel, ki so jo z brexitom v Evropi pustili Angleži. Seveda bi najprej moral izpustiti iz zapora Navalnega,” še pojasni Rupel.
Tanja Brkić