Ustavna sodnica Kogovšek Šalamon v nasprotju interesov – se bo izločila?

Datum:

Kot smo poročali, je predsednik vlade v intervjuju na RTV Slovenija voditeljici Rosviti Pesek priznal, da je zloglasni in ustavno sporni zakon o RTV Slovenija pisala Pravna mreža za varstvo demokracije, skrajno leva NVO, ki se je preteklosti predvsem ukvarjala z migranti in načinom, kako bi jih čim več uvozili v Slovenijo. Zdaj so pod patronatom Pravne mreže (se pravi avtorjev zakona) predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, centra PIC in zavoda Open na ustavno sodišče vložili intervencijo o vidikih presoje ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija. Pri tem pa je na plan prišlo še spornejše vprašanje – pri zakonu in vlaganju pobud glede zakona Pravna mreža sodeluje z Mirovnim inštitutom: kako je torej možno, da je o zakonu odločala ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon, ki je delno še vedno zaposlena na Mirovnemu inštitutu, ustavno sodišče pa ravno danes odloča o ustavni presoji zakona o RTV. Predlog za izločitev sodnice, ki je hkrati nevladnica, so zahtevali tudi pobudniki.

Kot smo poročali, so v Intervenciji zapisali, “da je vladna novela ZRTV nujna, saj so posegi nosilcev politične moči v svobodo medijev in pravico javnosti do obveščenosti na RTV Slovenija postali tako radikalni, da je javni interes mogoče zaščititi zgolj na način, da se model upravljanja spremeni brez nepotrebnega odlašanja.”

Intervencija je seveda orodje političnega pritiska na ustavno sodišče in nima prave pravne veljave, kar priznavajo tudi predlagatelji, ki pravijo, “da bi si želeli tudi, da bi intervencijo vložil kdo drug, na primer varuh človekovih pravic, ki ima za to “tudi pravne podlage”. “Stranka v postopku pred ustavnim sodiščem je državni zbor, zato bi na nek način pričakovali, da se državni zbor bolj intenzivno vključi v ta postopek pred ustavnim sodiščem,” je povedala leva aktivistka Barbara Rajgelj.

V vsej politični farsi v zvezi z intervencijo pa se je izoblikovalo zanimivo pravno vprašanje: kako je možno, da pri presoji zakona o RTV še vedno sodeluje Neža Kogovšek Šalamon, ki je namreč še danes zaposlena na Mirovnem inštitutu. Mirovni inštitut in Pravna mreža (ki je pisala zakon) namreč plodno sodelujeta tudi pri vlaganju političnih pobud na Ustavno sodišče.

Kdaj se izloči ustavni sodnik?
Zakon o ustavnem sodišču v 31. členu ugotavlja, da je pri odločanju o posamezni zadevi lahko ustavno sodišče sodnika ustavnega sodišča izloči ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči. Zakon o ustavnem sodišču torej napotuje na zakon o pravdnem postopku, ki natančno ureja izločitvene razloge, kjer pa je določeno, da sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije:

1. Če je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec;

2. Če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, ki je stranka v postopku;

3. Če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;

4. Če je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;

5. Če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom;

6. Če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Sodnik se je dolžan izločiti po uradni dolžnosti, če ugotovi obstoj taksativno naštetih razlogov (krvno sorodstvo, zakonska zveza, svaštvo, udeleženost v postopku …). Če pa so podane druge okoliščine, v zakonu opredeljene zgolj z generalno klavzulo, ki bi vzbujale dvom v njegovo nepristranskost (prijateljstvo, sovraštvo, daljno sorodstvo …), je potrebno presojati vpliv teh razlogov na sodnikovo nepristranskost v vsakem konkretnem primeru posebej.

Sodnica bi se morala že zaradi videza nepristranskosti izločiti
V tem primeru je torej jasno, da je sodnica Neža Kogovšek Šalomon, ki je še vedno zaposlena na Mirovnem inštitutu (vsaj) v prijateljskih odnosih s Pravno mrežo, ki skupaj z njenim delodajalcem vlaga t. i. intervencijo zakona o RTVS na Ustavno sodišče. Za zagotovitev objektivne nepristranskosti je potrebno ne le, da je sodnik subjektivno nepristranski, ampak tudi, da se ne ustvari niti videz, da bi lahko bil nepristranski (od tod pravna dikcija o prijateljskih zvezah). Gre za t. i. načelo objektivnega videza nepristranskosti.

Podatki kažejo, da je Kogovšek Šalamonova še vedno zaposlena na Mirovnem inštitutu, ki je eden od predlagateljev intervencije. (Foto: Twitter)

V okviru tega je jasno, da bi se ustavna sodnica Kogovšek Šalamon, ki je celo zaposlena pri enem od sovlagateljev intervencije o zakonu (poleg samega pisca zakona) morala že pred začetkom postopka – podobno kot Rok Čeferin, katerega pisarna je sodelovala s stranko v postopku – izločiti.

Na ustavno sodišče smo naslovili vprašanje, zakaj se ustavna sodnica iz postopka o odločanju ustavnosti ZRTVS – že v imenu videza objektivne nepristranskosti – ni izločila, če je še vedno zaposlena pri Mirovnem inštitutu, ki (skupaj s pisci zakona Pravno mrežo) v prid vladni noveli ZRTV vlaga t. i. intervencijo. Odgovora še nismo prejeli.

Andrej Žitnik

Sorodno

Zadnji prispevki

Še naslednjih pet let

"Njene napovedi so dovolj splošne in všečne vsem stranem,...

Zakaj ni slovenske zastave, kjer nastopa državna predstavnica?

Slovenska državna zastava simbolizira zgodovinski pogum skozi stoletja, ki...

Ruska mornarica je izgubila pomorsko bitko na Črnem morju

Ruska črnomorska flota je pred vojno z Ukrajino vzbujala...

Neverjetno veliko Američanov podpira politično nasilje

Ameriška politična resničnost je vedno bolj podobna slovenski. "Pajdaška"...