Izidi konstruktivne nezaupnice vladi, interpelacija ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec, interpelacija ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja ter interpelacija ministra za kulturo Vaska Simonitija so za levo opozicijo kot streli v njihovo lastno koleno.
Leva opozicija živčno vlaga interpelacije proti ministrom vlade Janeza Janše, a so rezultati zanjo iz interpelacije v interpelacijo poraznejši. Ne samo da zberejo čedalje manj glasov, javnost lahko iz razprav poslancev vidi, kaj vse je in česa levičarska politična druščina ni počela desetletja. Če jim je za konstruktivno nezaupnico vladi uspelo zbrati še 40 glasov, pa so v nadaljevanju pri obeh interpelacijah zbrali le 38 glasov za. Pri ministru za kulturo Vasku Simonitiju je za interpelacijo od 83 navzočih poslancev glasovalo 43, proti jih je bilo 40 – s tem, da je še ta rezultat posledica rošad v stranki SMC. Interpelacijo so namreč podprli poslanci Igor Zorčič, Janja Sluga in Branislav Rajić, koalicijski pogodbi navkljub. Omenjeni trije poslanci so namreč nato izstopili iz poslanske skupine SMC, in, skupaj s poslancem stranke DeSUS Jurijem Lepom, ki je prav tako glasoval za interpelacijo, ustanovili novo poslansko skupino.
Zapravljanju prejšnjega ministra
Interpelacija zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec, ki je bila 15. marca, je bila že vnaprej obsojena na propad. Vseh šestnajst ur so ponavljali bolj ali manj iste stavke, ministrico so večinoma obtoževali za pojav epidemije. Očitali so ji tudi, da je prva v celotni Evropi zaprla šole, kar seveda ne drži. Šole je najprej zaprl nekdanji minister Jernej Pikalo, in to ne da bi šolnike kakorkoli pripravil za pouk na daljavo. Je pa interpelacija pokazala nekatere podatke, kot je na primer primerjava potnih stroškov nekdanjega ministra za izobraževanje Jerneja Pikala in sedanje ministrice Simone Kustec.
V tej primerjavi sta bila zajeta 18-mesečni mandat prvega in 11,5-mesečni mandat slednje. Pikalo je za 30.938,24 evra potnih stroškov, medtem ko znesek Kustečeve znaša samo 219 evrov. Povprečna poraba na mesec za stroške službenih poti je tako pri Pikalu skoraj 2 tisoč evrov (1.721,29 evra), pri Kustečevi pa 5,05 evra. S službeno kartico je Pikalo večinoma za hotelske strežbe in najem fraka zapravil 4.368,93 evra. Za primerjavo naj omenimo še to, da je šlo z ministričine kartice nekaj več od 200 evrov. Prav tako je Pikalo precej pogosto potoval, udeleževal se je najrazličnejših konferenc in srečanj v Parizu, Londonu, Madridu, Tokiu, Pekingu in tako naprej. Seveda takrat še ni bilo epidemije, kar je seveda tudi treba upoštevati.
V ekstremistični opoziciji izgubljajo glasove
Novinar, publicist in poznavalec političnega dogajanja v Sloveniji Tino Mamić je po interpelaciji ministrice za šolstvo poudaril, da se mu zdi povsem nespametno, da opozicija vztraja pri interpelacijah. “Njihov edini učinek je, da javnost vidi, kako se jim glasovi osipajo.” S tem se je strinjal tudi politični analitik Miloš Čirič. Interpelacijo ministrice Kustečeve je označil kot nesmiselno, kajti interpelacija je orodje, ko ima opozicija zanjo tudi tehtne argumente, s tem pa izgublja podporo med poslanci, o čemer priča tudi majhno število glasov. “Prepričan sem, da bodo na tak način dobivali vedno manj glasov, izgubili bodo svojo kredibilnost, kar pa ni politično najbolj modro,” je poudaril Čirič. Interpelacija Kustečeve je po Čiričevih besedah dosegla nasprotni učinek od želenega, saj je ministrica dobila priložnost javnosti pokazati vse svoje dosežke, ki pa niso zanemarljivi. Interpelacija je orodje za ocenjevanje primernosti ministra, ko je podprta z dobrimi argumenti. V primeru prejšnje interpelacije je bilo po Čiričevih besedah opaziti, da je bila ta interpelacija zrežirana na silo. Poleg tega je Čirič interpelacijo ocenil kot eno najbolj dolgočasnih do sedaj. Ministrica se je po njegovem prepričanju na razpravo zelo dobro pripravila, pri čemer je nanizala tudi vse svoje dosežke. Čirič še ugotavlja, da opozicija v primeru interpelacije ministrice Kustečeve ni zmogla pravih argumentov, s katerimi bi dejansko potrdili neprimernost ministrice. Na dolgi rok pa opozicija na takšen način izgublja svojo kredibilnost in glasove, medtem ko je interpelacijo podprlo le 38 poslancev. “Kot smo videli, je vsakokrat manj glasov, mislim, da jih bo pri naslednji interpelaciji še manj,” je zatrdil Čirič.
Minister Cigler Kralj zadovoljen
Zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj so vložili interpelacijo, ker je levičarsko opozicijo zmotilo, da je na enem od razpisov javni denar dobil Zavod Iskreni.net. V interpelaciji so sicer navedli še nekaj drugih, slabo artikuliranih razlogov, toda kaj očitati ministru, čigar resor končno dela in gradi domove za starejše, brezposelnost pa se povečuje počasneje kot v tako imenovani jedrni Evropi? Z izidom interpelacije je bil zadovoljen tudi sam minister, ki je umirjeno komentiral, da je, kot je napovedal, razprava prinesla vpogled v delovanje naše družbe. Odkrito so govorili o stanju na področju oskrbe starejših pred epidemijo in po njej. Poudaril je, da stanje na tem področju v prejšnjem desetletju ni bilo dobro. Dodal je, da je prepričan, da pozitivni premiki vodijo samo prek odprte družbe, spoštovanja sočloveka in zavedanja, da je naša prihodnost odvisna od nas vseh. Zahvalil se je vsem, ki ga podpirajo v prizadevanjih za pomoč ter dobro in blaginjo vseh prebivalcev. Interpelacija se je tako končala s 44 glasovi proti in 38 glasovi za.
KUL se trudi še naprej
So pa opozicijske stranke LMŠ, Levica, SD in SAB, ki so vključene v KUL, že 5. februarja v parlamentarni postopek vložile interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Med drugim so mu očitali, da ni vzpostavil nikakršnega dialoga s kulturniki. O tretji interpelaciji ministrov vlade Janeza Janše v zadnjih tednih so v državnem zboru razpravljali 24. marca. Na ministrstvu za kulturo so že ob napovedi interpelacije zapisali, da jim bo ta omogočila predstavitev vseh dosežkov preteklih desetih mesecev, ki jih je zaznamovala pandemija COVID-19. Poudarili so prepričanje, da se je stanje v kulturi v času, ko je minister Simoniti, izboljšalo. “Slovenija je za prihodnja leta dobila izjemen razvojni okvir evropskega financiranja, ministru za kulturo Vasku Simonitiju pa je uspelo znotraj načrta za okrevanje in odpornost zagotoviti slovenski kulturi dodatnih 87 milijonov evrov,” so med drugim na Twitterju zapisali na ministrstvu za kulturo. Kot že rečeno, interpelacija zoper ministra za kulturo, ki se je zavlekla še na četrtek, ni uspela. Levi opoziciji so zmanjkali trije glasovi, kljub temu, da so tudi trije poslanci stranke SMC in poslanec stranke DeSUS oddali svoj glas za.
Šarec grozi z ustavno obtožbo
Prvak največje opozicijske stranke LMŠ Marjan Šarec je v tvitu napovedal ustavno obtožbo predsednika vlade, češ da je njen predlog že napisan in da ima tri sklope: opustitev dolžnega ravnanja pri nakupu cepiv, uničevanje STA in poseganje v tožilstvo. Preostala opozicija nad njegovo napovedjo sicer ni bila najbolj navdušena, kar je pričal naslov v Delu, časniku tranzicijske levice, in sicer, da »Šarec samovoljno grozi z ustavno obtožbo«. Predsednica SD Tanja Fajon je namreč že sporočila, da tako radikalnim potezam LMŠ niso naklonjeni, saj obstajajo ustreznejša sredstva. 2. aprila so nato opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, v skladu s Šarčevo napovedjo, vložile predlog državnemu zboru, da pred Ustavnim sodiščem obtoži predsednika vlade Janeza Janšo. Premier se je odzval z besedami, da gre za nov patetični poskus rušenja in destabilizacije Slovenije v času epidemije: “Po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koalicijskih partnerjev: strank DeSUS in SMC ter seriji propadlih interpelacij nova patetična poteza prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije. Kolikor slabše za Slovenijo, toliko bolje za stranke SD, LMŠ in SAB.” Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je podal mnenje, da je ustavna obtožba v celoti neutemeljena in v izjavi za javnost navedel tudi utemeljitve oziroma pojasnila. Po oceni vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata pa bi bilo bolje, da slovenska politika sede za isto mizo. Za predlog ustavne obtožbe predsednika vlade pred ustavnim sodiščem, sicer ponovno potrebujejo 46 poslanskih glasov – za kar pa se je doslej še vsakič izkazalo, da jih nimajo.
Petra Janša