Ko so novembra 2017 v Iški našli posmrtne ostanke 53 Romov, med njimi tudi komaj rojenih otrok in nosečnice poleg velikega števila večjih otrok in odraslih, smo lahko videli, da partizani niso prizanesli nikomur. Glede na to, da pokop mrtvih predstavlja temeljno civilizacijsko načelo in ima vsak človek pravico do dostojnega pokopa, je naravnost nezaslišano, da sta javno podjetje Žale in Mestna občina Ljubljana (MOL) že večkrat zaporedoma zavrnila prošnjo za pokop Romov, ki so bili žrtve povojnih pobojev. Očitno pa se nameravajo glede problematike pokopa romskih žrtev sprenevedati tudi v Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, tako je vsaj razvidno iz odgovora na dopis Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Odgovor direktorja Stanka Baluha je naravnost ciničen in enak odnosu župana Ljubljane Zorana Jankovića, iz njega pa je razvidno, da tega pomembnega vprašanja preprosto ne želijo rešiti po civilizirani poti.
Direktor urada za narodnosti mag. Stanko Baluh je v odgovoru na problematiko pokopa romskih žrtev iz prikritih vojnih grobišč uvodoma zapisal, da so se na uradu 20. marca letos seznanili z dopisom in problematiko pokopa romskih žrtev iz prikritih grobišč in aktivnostmi Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki sta pristojna za določitev pokopa žrtev oziroma njihovih posmrtnih ostankov in zagotovitve pokopa. “Do težav naj bi namreč prišlo v zvezi z zagotovitvijo pokopa, in sicer je ministrstvo v zvezi s tem tako s strani javnega podjetja Žale in MOL prejelo zavrnilna odgovora, pri čemer naj bi bil razlog pomanjkanje primernega praznega prostora. Kot pristojno ministrstvo za varstvo prikritih grobišč se na urad obračate s prošnjo, da se v okviru svojih pristojnosti opredelimo do opisane problematike in pripomoremo k nadaljnjim aktivnostim za zagotovitev dokončnega dostojnega pokopa romskih žrtev na ljubljanskih Žalah.”
Neverjetno sprenevedanje
Kljub seznanitvi s problematiko in pregledu dokumentacije je naravnost sramotno, da Baluh v imenu urada poudarja, kako v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami naj ne bi bili pristojni za presojanje, ali gre v posameznem primeru za diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti ali ne. Po njihovo naj bi bilo iz priložene dokumentacije zelo težko razvidno, ali je odziv javnega podjetja Žale in MOL dejansko diskriminatoren ali ne.
“Najprej etnična pripadnost žrtev ni bila izpostavljena, to dejstvo je bilo s strani ministrstva izpostavljeno šele kasneje, odziv tako javnega podjetja Žale kot MOL pa je bil vseskozi enak, in sicer, da zaradi že izrednih širitev in izkazanih potreb občanov na tem pokopališču ni primernega praznega prostora za pokop večjega števila posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč.” Ob tem pa Baluh še izpostavlja, da sicer v uradu menijo, da si vse žrtve različnih totalitarnih režimov skladno z zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev in v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter načeli in pravili različnih mednarodnih organizacij (Združeni narodi, Svet Evrope) o ravnanju z mrtvimi, ne glede na to, za katero etnično pripadnost žrtev gre, zaslužijo dostojen pokop.
Svetovali napotitev na zagovornika načela enakosti in Varuha človekovih pravic Republike Slovenije
Baluh je prav tako ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo svetoval, da če ocenjujejo, da gre za diskriminacijo s strani javnega podjetja Žale in MOL, lahko na podlagi 33. člena zakona o varstvu pred diskriminacijo podajo pobudo za obravnavo diskriminacije na samostojen in neodvisen državni organ, ki deluje na področju varstva pred diskriminacijo zagovornika načela enakosti. “S pobudo se lahko obrnete tudi na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki lahko ukrepa skladno z zakonom o varuhu človekovih pravic,” so še zapisali v odgovoru na dopis.
Gre za javni interes države
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je že opozorila na očitno nespoštovanje, ki ga MOL vztrajno izkazuje do pokojnih Romov, pobitih v času druge svetovne vojne in izkopanih v preteklem letu. Odklonitev možnosti pokopa pobitih mož, žena in celo otrok, ki jih država želi pokopati na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale, uprava pokopališča pa to zavrača, je nezaslišana in nesprejemljiva, poudarjajo. Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije, ki prepoznava poseben status Ljubljane prav zaradi javnega interesa celotne države, daje prestolnici dodatna državna sredstva tudi za naloge, ki jih zahteva organizacija in izvedba izrednih protokolarnih nalog.
“Nedvomno je ureditev pokopa in pokopnega prostora za žrtve medvojnih in povojnih pobojev na osrednjem slovenskem pokopališču v glavnem mestu javni interes države – prav tako kot že urejena mesta pokopa in spomina na številne druge žrtve, kot so vojaki I. in II. svetovne vojne iz tujih armad, umrli v letalski nesreči na Korziki, padli v vojni za Slovenijo leta 1991, ruski vojaki idr.” Zato v komisiji podpirajo prizadevanje pristojnih državnih organov, da javno podjetje Žale spremeni svojo odločitev glede dovoljenja za pokop izkopanih romskih in drugih žrtev medvojnih in povojnih pobojev, ter pozivajo župana glavnega mesta, da spremeni svojo izključevalno držo.
Naravnost žalostno je, da smo v 21. stoletju deležni dolgoročnega pregovarjanja glede pokopa žrtev, ko bi moralo biti samoumevno, da si prav vsak zasluži dostojen pokop. Konec koncev je spoštovanje pokojnih tisto, kar bo slovenski družbi pomagalo do sprave in sožitja ter da bo do mrtvih vzpostavila enakopraven odnos, ne pa da ostajamo zgolj pri leporečju. Konec koncev so le dejanja tista, ki štejejo.
H. M.