Sredi tedna je pričela delovati prenovljena aplikacija porabe javnega denarja Erar, ki po novem prikazuje tudi javne transakcije fizičnim osebam nad višino bruto plače predsednice republike in spremembe premoženjskega stanja funkcionarjev. A razkritje napačno označenih nakazil podjetja Gen-I in drugih subjektov ni edino, kar bode v oči, ampak tudi sama anonimizacija zapisov.
Ob prenovljenem delovanju aplikacije je javnost zelo razburila vest o tem, da je Gen-I, ki je sicer skušal po pravni poti preprečiti objavo prenovljenega Erarja, 28. marca 2022 neznani fizični osebi nakazal 20-milijonov evrov. Potem ko je Gen-I opozoril na sistemske napake v prenovljeni aplikaciji Erar, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) demantirala omenjeno navedbo in pojasnila, da objavljeni podatki izvirajo iz izvorne zbirke podatkov, ki jo upravlja Uprava RS za javna plačila, KPK pa jih ni spreminjala. Iz Uprave za javna plačila pa so sporočili, da pri 20-milijonskem nakazilu res ni šlo za nakazilo fizični osebi, ampak na račun Centralno klirinške depotne družbe (KDD), a da je potrebno napako pripisati algoritmu, ki ga v ozadju izračunava sistem.
Čeprav je v konkretnem primeru prišlo do napake, pa je zanimivo, da čeprav je šlo za precej višjo nakazilo, kot znaša bruto plača predsednice, zadeva ni bila transparentna v skladu z zakonodajo, ampak popolnoma anonimizirana.
Zakaj je šumi šel predaleč – v polje nezakonitosti?
Če si podrobneje pogledamo 3. odstavek 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o objavi podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja lahko preberemo, da se mora pri donatorskih, sponzorskih, svetovalnih pogodbah in drugih avtorskih ali drugih intelektualnih storitvah ter na transakcije, ki presegajo mesečno bruto plačo predsednika republike objaviti ime in priimek ter namen transakcije, ne pa tudi TRR-ja, naslova prejemnika in davčne številke prejemnika, ki je fizična oseba.
S tem ko se popolnoma anonimizira zadevo, se KPK znajde v prekršku. Iz tega razloga smo se odločili, da na predsednika KPK Roberta Šumija povprašamo, čemu pri zapisovanju podatkov ravnajo nezakonito. Morda na račun kakšnih zunanjih pritiskov? Ko odgovor prejmemo, ga objavimo naknadno.
Predsednik KPK je ob predstavitvi aplikacije sicer izpostavil, da krepitev transparentnosti in nadzora nad porabo javnih sredstev ter zmanjšanje tveganja za korupcijo in krepitev integritete predstavljajo cilje Erarja. Ob tem pa po poročanju STA podal oceno, da so “izdelali stabilno, sodobno in tehnološko dovršeno aplikacijo. Prav tako pa je bilo izpostavljeno, da slednja po novem v primeru, ko je prejemnik vpisan v poslovni register Slovenije ali ko gre za nakazila nad bruto plačo predsednice, razkriva tudi nakazila izvedena v tujino.
Namestnik predsednika komisije David Lapornik je pojasnil, da ustavna presoja 75.b člena protikorupcijskega zakona ne vpliva na prikaz podatkov. “Vse, kar objavljamo, je objavljeno na podlagi zakonskih podlag,” pa je poudaril predsednik Šumi in dodal, da je sicer dejstvo, da je KPK “vedno deležna takšnih in drugačnih pritiskov, ki jih komisija sicer ne razume kot pritiske, ampak poskuse preizkušanja zakonskih norm”.
A. H.