Robertu Golobu v preteklosti mediji niso tako pomagali, kot mu sedaj, do njega pa so bili precej kritični. Branje starih novic razkriva resnično ozadje Goloba, ki mu je bila energetika že položena v zibelko. V svoji karieri je sedel v nadzornem svetu Elektro Ljubljana, svoj položaj v energetiki pa si je Golob v nadaljevanju še bolj utrdil, ko je postal predsednik nadzornega Elesa in HSE, kjer so se odvijali tudi največji gradbeni posli. Golobu so v tem času večkrat očitali služenje denarja “postrani” za razne študije, ko pa je izgubil podporo v svoji stranki LDS, pa je odstopil z mesta državnega sekretarja za energetiko. “Golob je skupni imenovalec vseh težav v energetiki, pojavljajo pa se tudi sumi o njegovi koruptivnosti,” so junija leta 2002 dejali o Golobu v njegovi stranki LDS.
Novodobni “slovenski mesija” Robert Golob v preteklosti v medijih le ni bil tako priljubljen, kot pa ga danes levičarska trobila kujejo v nebo. Dejstvo, da je ves ta čas deloval v energetiki, ne preseneča, kajti to mu je že bilo položeno v zibelko. Njegov oče Valentin Golob je bil direktor Soških elektrarn, ki so imele leta 2001 ene najbolj donosnih gradbinskih poslov: Hidrocentralo Doblar II. in Plave II.
Leta 1999 je Golob po profesuri na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani zasedel stolček v nadzornem svetu Elektro Ljubljana, istega leta pa je pričel delovati na ministrstvu za gospodarstvo, kjer je kot državni sekretar skrbel za strategijo približevanja Slovenije EU na področju energetike. Svoj položaj v energetiki pa si je Golob v nadaljevanju še bolj utrdil, ko je postal predsednik nadzornega sveta Sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja (ELES), kjer je predlagal razrešitev takratnega generalnega direktorja Elesa Vitoslava Türka, o čemer smo že včeraj pisali.
Golob bi moral biti krivdno odstavljen
Golob je bil pred letom 2001, med prvim mandatom gospodarske ministrice Tee Petrin, državni sekretar za energetiko, ki ga je “nova stara” ministrica za gospodarstvo nato imenovala za državnega podsekretarja. “In če se je vlada Janeza Drnovška, kot sama trdi, kadrovskih zamenjav bolj kot zaradi političnih vzrokov lotila zavoljo domnevnih krivdnih razlogov odstavljenih, bi moral tovrstno usodo deliti tudi Robert Golob,” so zapisali v Slovenskih novicah in predlagali, da bi bilo za začetek dovolj že to, da bi se o njem pogovorila državnozborska komisija, ki bdi nad nezdružljivostjo opravljanja državne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
Golob je opravljal več funkcij hkrati
Golob je leta 2001 ostal tretjinsko zaposleni podsekretar za energetiko pri Petrinovi, zakaj se je tako odločila, medijem ni želela povedati. Mediji so se odkrito spraševali, zakaj je Golob še vedno na ministrstvu, medtem pa je bil predsednik nadzornega sveta Elesa in je predaval energetiko na univerzi, kjer naj bi z nekdanjim direktorjem Elesa dr. Ivom Baničem povsem razdelala poslovanje skupnega zasebnega podjetja za distribucijo elektrike in se potem tudi dokaj razjarjena razšla, Golob pa se je po navajanju Nedela vrnil po tolažbo k svojemu očetu Valentinu v Soške elektrarne.
Istega leta je tudi nastajal Holding Slovenskih elektrarn (HSE), Golobu pa je uspel še en naskok elektroenergetskega podjetja. Nadzorni svet holdinga je kot edinega kandidata za predsednika nadzornega sveta izbral prav Goloba, so poročali v Delu. “Gre za vzpostavitev proizvajalca električne energije, ki bo imel širši nacionalni značaj in bo zanesljivost oskrbe z električno energijo v prihodnje v veliki meri v Sloveniji odvisna od tega proizvajalca,” je ob ustanovitvi HSE dejal Golob. Takrat je bil minister za okolje eden vodilnih članov stranke LDS Janez Kopač. Član LDS pa je bil tudi Golob, ki je imel oporo tudi pri očetu, ki je bil takrat še vedno generalni direktor Soških elektrarn, ki so bile del HSE.
Največji posel HSE se je dogajal, ko je bil predsednik nadzornega sveta Golob
Leta 2002 je Dnevnik objavil članek z naslovom “Koncesijo holdingu slovenskih elektrarn”, kjer poudarjajo, da je Golob kot državni sekretar sodeloval pri nastajanju ključnih zakonov iz energetike. Golob je bil ves čas na čelu projekta gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi in reorganizacije elektrogospodarstva nasploh. Z zakonom, ki je omogočil izvajanje projekta gradnje hidroelektrarn so skušali pokriti vse napake v energetiki iz minulih dveh let, ko je to področje vodil Golob. “Zakaj ni predvidel okoliščin, ki poslance zdaj silijo, da z zakonom pokrijejo njegove napake?” so se takrat spraševali mediji. Koncesijo je potem dobil holding slovenskih elektrarn (HSE), v katerem so tudi Savske elektrarne. Predsednik nadzornega sveta HSE pa je bil ravno Golob.
Istega leta so se pričele težave, nasprotniki so Goloba javno obtožili najrazličnejših malverzacij, nakar so mediji napovedali njegov odstop kot državnega sekretarja za energetiko. Minister za okolje Kopač je dejal, da se naj bi to zgodilo septembra 2002. “Golob je skupni imenovalec vseh težav v energetiki, pojavljajo pa se tudi sumi o njegovi koruptivnosti,” so junija leta 2002 dejali o Golobu v njegovi stranki LDS. Kasneje je Golob po pisanju Nedela že iskal izhod v stranki SLS, saj naj bi ga “imeli na muhi ostrostrelci LDS”, zato naj bi se tajno srečal s takratnim predsednikom SLS, Francijem Butom.
Ni presenečenje, da je imel Golob podobno pot, kot olimpijski prvak v prestopih Jani Möderndorfer in je kasneje prestopil k Jankovićevi Pozitivni Sloveniji ter kasneje še k Alenki Bratušek. Vmes pa je po odstopu z mesta državnega sekretarja na račun svojih močnih vezi v energetiki ustanovil predhodnico podjetja Gen-i, Istrabenz-Gorenje, kasneje leta 2006 pa je postal direktor podjetja Gen-i, kjer je bil vse do lani. Po raziskovanju o Golobu pa smo še ugotovili, da njegov življenjepis ne vsebuje informacij, da je bil član in tudi predsednik nadzornih svetov v največjih energetskih podjetjih. Golob že ve, zakaj.
Sara Rančigaj