Pred dnevi smo že pisali o tem, kako je vidnemu članu SD Patricku Vlačiču uspel podvig, da je parceli, ki je bila v osnovi kmetijsko zemljišče spremenil namembnost, da je postala stavbno zemljišče. Nezakonito gradbeno dovoljenje za novogradnjo, ki je na tem območju prepovedana, je Vlačiču izdal načelnik upravne enote Piran Ivan Seljak. S fotografij je jasno razvidno, da gre za povsem nov objekt in nikakor ne za t.i. nadomestno gradnjo. Tudi velikost zemljišča ne ustreza velikosti zemljišča, kar je zahtevano po splošnem PUP-u – najmanj 600 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča, Vlačičeva celotna parcela pa meri samo 272 kvadratnih metrov!
Ob tem se pojavlja vprašanje ali je zato Občina Piran, ki jo obvladuje stranka SD, na nezakonit način Ivanu Seljaku prodala kmetijski zemljišči in to s ponarejenimi dokumenti da gre za stavbni zemljišči, čeprav je šlo dejansko za kmetijski zemljišči. Sprašujemo se ali je šlo za povezana posla med Vlačičem in Seljakom? A dejstvo je, da sta bili obe uslugi nezakoniti. Vsak od njiju je tako pridobil hiše na elitnih lokacijah, kar dokazuje tudi fotografija razgleda z Vlačičeve parcele. Gre za lokaciji izjemne materialne vrednosti, a se seveda do sedaj ni zgodilo nič, saj jih ščiti SD imuniteta.
Ob tem se zdi, da nepravilnostim okrog izdajanja gradbenih dovoljenj v občini Piran, kar ni videti konca. Potem, ko smo pred dnevi podrobneje predstavili zgodbo okoli nezakonite gradnje v povezavi z nekdanjim načelnikom upravne enote Piran Ivanom Seljakom, ki jo je podrobno raziskal Žarko Sajič, pa smo v nadaljevanju predstavili primer v povezavi z nekdanjim ministrom za promet Vlačičem, ki je v preteklosti zasedal tudi mesto podpredsednika stranke SD.
Patrick Vlačič je po navedbah Žarka Sajiča pred leti že kupil miniaturno hiško, zgrajeno na miniaturni in za pozidavo povsem neustrezni kmetijski parceli št. 466/2 k.o. Sečovlje. “Po prvi zavrnitvi gradbenega dovoljenja s strani UE Piran se je zadeve lotil “sistemsko”. Najprej je formalno prepisal to nepremičnino na očeta, Vilija Vlačiča. Kmalu zatem je na UE Piran izposloval “legalno” izdano gradbeno dovoljenje, čeprav je posegel na kmetijsko zemljišče, ki ni izpolnjevalo tudi številnih drugih pogojev iz lokalnega prostorskega akta in Zakona o graditvi objektov (ZGO) ter si tako zgradil večnadstropno stanovanjsko vilo na ekskluzivni lokaciji s pogledom na Sečoveljske soline, tlorisne površine cca od 80 m2 do 90 m2.”
Pozidava, kot jo je izvedel Vlačič zaradi hkratnega neizpolnjevanja številnih različnih pogojev nikakor ni dovoljena
Vlačiču je to uspelo, kljub temu, da so se tudi predhodni lastniki iste nepremičnine že leta in leta zaman trudili, da bi si pridobili gradbeno dovoljenje, kar je EU Piran vztrajno zavračala. “Na tej parceli namreč v skladu z 123. členom ZGO in prostorsko ureditvenimi pogoji takšna pozidava, kot jo je naprimer izvedel Vlačič zaradi hkratnega neizpolnjevanja številnih različnih pogojev nikakor ni dovoljena,” kritično poudarja Sajič. V 13. členu Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja prostorskih celot Strunjan, Seča, Karbonar- Lucan, Sečovlje in Liminjan-Vinjole-Krog v Občini Piran je mogoče prebrati, kakšne vrste pozidava izven območja zgoščene pozidave je dovoljena. Objekt, ki predstavlja popolnoma novo gradnjo, kakršno je na tej parceli zgradil Vlačič, v skladu s 13. členom splošnega PUP-a, ni dovoljeno graditi.
123. člen Zakona o graditvi objektov predvideva, da se lahko v primeru odstranitve starega in gradnje novega objekta – tako imenovane nadomestne gradnje, novi objekt gradi le in samo na enakem mestu in enakih gabaritov, kot jih je imel stari objekt, ne glede na določila lokalnega prostorskega akta. Vlačič bi torej lahko v skladu z navedeno zakonsko omejitvijo zgradil le okrog 20 kvadratnih metrov velik, enonadstropen objekt, ki bi bil popolnoma identičen, kot je bil prejšnji objekt. To bi moral storiti na povsem enakem mestu, na katerem je bil objekt zgrajen.
Gre za bistveno manjšo površino kot znaša minimalni pogoj po splošnem prostorskem ureditvenem postopku
Sajič navaja, da je bil v konkretnem primeru grobo kršen tudi 20. člen splošnega PUP-a, ki opredeljuje, da mora biti velikost stavbenega dela parcele praviloma 600 m2 na ravnem ali 800 m2 na nagnjenem terenu. “To je hkrati pogoj, ki je na območju razpršene gradnje eden izmed najpomembnejših pogojev za gradnjo takšne hiše, kot si jo je omislil Vlačič, poudarja Sajič in dodaja, da gre v primeru njegove parcele št. 466/2 k.o. Sečovlje za bistveno manjšo površino kot znaša minimalni pogoj po splošnem PUP-u.” Celotna parcela št. 466/2 k.o. Sečovlje je namreč bistveno manjša, kar je bil doslej eden izmed temeljnih razlogov, zaradi katerih gradnja takšnega objekta ni dovoljena.
Podatke o namenski rabi posameznih parcel, vključno s parcelo št. 466/2 k.o. Sečovlje, je Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) za namen izdelave centralne baze že pred leti sporočila Občina Piran. V Odloku o spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (v nadaljevanju: Prostorskem občinskem planu) oziroma v njeni grafični prilogi je občina opredelila namensko rabo stavbnih zemljišč. Razvidno je, da je namenska raba celotne parcele, št. 466/2 k.o. Sečovlje, kmetijsko zemljišče in ne stavbeno zemljišče, opozarja Sajič.
Domen Mezeg