Samostojni podjetniki se pripravljajo na nov hladni tuš. Prav kmalu se bodo morali soočiti z zvišanjem prispevkov v dveh epizodah. Ekonomist in kolumnist dr. Štefan Šumah pravi, da gre za ustvarjanje pritiska na gospodarstvo, z namenom polnjenja “nenasitnih državnih sistemov”.
Samostojni podjetniki, ki si plačujejo minimalne prispevke, bodo po novem do julija plačevali 30 evrov mesečno več in sicer 579,4 evra mesečno, so izračunali na Financah. Po juliju prihaja nov udarec za denarnice.
Z julijem bo potrebno plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo, v višini dveh odstotkov zavarovalne osnove. Pri tistih, ki si plačujejo minimalne prispevke, bo to znašalo približno 28 evrov mesečno. Tako se bodo prispevki povišali na 614 evrov mesečno, poroča Forbes.
Še več, zvišuje se tudi obvezni zdravstveni prispevek. S prvim marcem se bo po napovedih povečal s 35 evrov na 37,31 evra.
Polnjenje nenasitnih državnih sistemov
Šumah pojasnjuje, da Golobova vlada ne dviguje prvič prispevkov. Sam sicer pravi, da raje uporablja termin “davek”, s katerimi ustvarja nov, dodaten pritisk na gospodarstvo, “namenjen polnjenju nenasitnih državnih sistemov”.
“S.P-ji so sicer zelo “odporni” na takšne pritiske, a na neki točki bo dosežena kritična meja. Ta še ni povsem dosežena, toda se zagotovo premikamo v tej smeri. Potem bo prišlo do tega, da bodo ti podjetniki, ki imajo nizke prihodke, začeli zapirati s.p.-je in se bodo raje zaposlili. Gre za logično posledico zviševanja obremenitev. K sreči je delovnih mest še precej na voljo. To ne deluje vzpodbudno za gospodarstvo in gospodarsko rast,” pove.
Selitev v sivo ekonomijo
Šumah opozarja tudi, da se s tovrstnim pritiskom ustvarjajo tudi pogoji za razrast sive ekonomije. “Kot radi povedo sp-jevci, prometa bo letos enako ali pa celo več kot prejšnja leta, koliko ga bodo prijavili, pa je nekaj povsem drugega,” pojasnjuje naš sogovornik. In še: “Vsako povečevanje obremenitev povzroča selitev v sivo ekonomijo, s čimer pa največ izgublja država.”
A kot pojasnjuje Šumah, na dolgi rok ne bodo zgolj javne blagajne, temveč tudi potrošniki. Del podjetnikov, ki se več ne bo mogel spopadati z vse hujšimi finančnimi obremenitvami, ki mu jih nalaga država, bo dejavnost preprosto prenehal opravljati, s čimer se bo razkorak med ponudbo in povpraševanjem še dodatno povečal. “Storitev na trgu primanjkuje. Primanjkuje vodovodarjev, elektrikarjev, obrtnikov, ki opravljajo manjša zidarska dela. To je slabo za potrošnike,” pojasni.
Za komentar smo poprosili tudi samostojnega podjetnika, ki je prosil, naj ne razkrijemo njegove identitete. “Najbolj me pri vsem skupaj razočara, da kljub višjim prispevkom ne dobimo ničesar v zameno. Stroški nam nenehno rastejo, medtem ko storitve, ki jih zagotavlja država, denimo na področju zdravstva, ostajajo enake ali se celo slabšajo. To se mi ne zdi pravično in namesto da bi podpirali podjetništvo, nas takšni ukrepi od tega samo odvračajo. Poleg tega pa smo višje stroške na koncu prisiljeni prenesti na stranke. Ampak tudi stranke imajo mejo, koliko lahko prenesejo. Na neki točki dvig cen več ne bo mogoč, mi pa več ne bomo mogli poslovati,” pove.
Ž. K.