Po smrti priljubljene britanske monarhinje kraljice Elizabete II. so vse uči uprte v njenega naslednika, najstarejšega sina, kralja Karla III., ki je na prestol čakal rekordno dolgo. Kralj je namreč postal šele pri 73 letih. Kot kaže, pa bo ta kronan s krono, ki njenemu lastniku prinaša nesrečo.
Krona kraljice matere, torej matere pokojne kraljice Eliazbete II., vsebuje diamant Koh-i-Noor, ki tehta več kot 100 karatov in nosi s seboj krvavo zgodovino – da ne omenjamo govoric o nesreči, ki jo prinaša diamant na kroni.
Krona, ki je bila nekoč izdelana za pokojno kraljico mater, da bi jo leta 1937 nosila ob svojem kronanju skupaj s svojim možem Jurijem VI., vsebuje dragulj, ki naj bi bil preklet. Znano pa je, da bo po smrti kraljice Elizabete II., ki je 8. septembra umrla na gradu Balmoral na Škotskem, novopečeni britanski monarh podedoval krono svoje babice, kraljice matere.
Bleščeča krona je ena od mnogih takšnih predmetov, ki so v lasti monarhije kot del kolekcije kronskih draguljev vključno s cesarsko krono, ki je bila položena na vrh kraljičine krste na poti do Westminster Halla, kjer se lahko Britanci v času do pogreba poslovijo od priljubljene vladarice. Cesarska krona, kjer se sveti skoraj 3 tisoč kristalčkov, je nedvomno ena izmed najbolj znanih, saj je to kraljica podedovala od svojega očeta kralja Jurija VI.
Krona iz leta 1937, s katero bo kronan Karel III., je okrašen z diamantom Koh-i-Noor, enim največjih brušenih dragih kamnov na svetu, za katerega pravijo, da nosi smrtonosno prekletstvo. Po starodavni hindujski legendi bodo moški, ki ga bodo nosili, “imeli v lasti svet, a bodo hkrati tudi poznali vse njegove nesreče,” razkriva Daily Star.
Diamant je menjal ogromno lastnikov
Zgodovina Koh-i-Noorja s 105-imi karati je kontroverzna. Leta 1628 je mogulski vladar Shah Jahan naročil izdelavo prestola, ki bo obložen z dragimi kamni. Njegova izdelava je trajala sedem let, stal pa štirikrat toliko kot postavitev razkošnega indijskega mavzoleja Tadž Mahal. Bleščeči Koh-i-Noor je bil postavljen na čelo prestola. V mogulskih rokah je dragocen kamen ostal več kot stoletje, dokler perzijske sile leta 1739 niso vdrle v Indijo in v krvavih bitkah ubile na tisoče ljudi, diamant pa je bil ukraden, navaja Mirror.
Iranski vladar Nader Shah ga je imel v lasti, dokler ga niso ubili njegovi lastni ljudje. Dragoceni predmet je nato zamenjal več lastnikov. Lastili so si ga različni voditelji po vsej Aziji vključno s kraljem, ki je domnevno oslepil lastnega sina. Čez čas je ta zopet priromal nazaj v Indijo, konkretneje v roke Maharaja Duleepa Singha. Britanci so bili takrat vse bolj prisotni v državi in so sčasoma so prisilili Singha, da preda diamant. Ta je bil poslan v Anglijo in razstavljen na veliki razstavi leta 1851.
Ljudje so bili menda razočarani nad njegovim dolgočasnim videzom, zato se je princ Albert odločil, da ga da za kraljico Viktorijo prerezati in zloščiti na približno polovico prvotne velikosti. Začele so se širiti govorice, da je bil Koh-i-Noor preklet in kot tak nosi nesrečo svojemu lastniku, njegov duh pa naj bi bil nasičen s prelivanjem krvi. Victoria je diamant nosila kot broško, preden se je ta znašel kot del krone kraljice matere, je krasil krono kraljice Aleksandre leta 1902 in krono kraljice Marije leta 1911.
Sara Kovač