“Vsekakor je to poziv proti demokraciji,” je dejal vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je izpostavil, da je poziv Golobove vlade k bojkotu referenduma “v nasprotju z duhom ustavnosti in demokratičnosti” in da bi tako ravnanje moralo spodbuditi odziv pri ljudeh, da ravnajo nasprotno in da stranke s tako nedemokratičnim pogledom ne izvolijo več.
Predsednik vlade Robert Golob je sporočil, da se bo stranka Svoboda vključila v referendumsko kampanjo in pozivala k bojkotu referenduma o dodatku k pokojnini za umetnike. Ta poziv podpira tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko iz Levice, medtem ko v stranki SD menijo, da pozivi k bojkotu niso primerni za politiko. Po drugi strani stranki SDS in NSi označujeta poziv k bojkotu kot neprimeren. Koalicijski stranki pričakujeta, da referenduma, ki bo potekal 11. maja, ne bodo uspešno izpeljali zaradi nizke udeležbe volivcev, a Zobec pravi, da bi moral biti odziv ljudi nasproten – še večja udeležba.
Ljudje bi se morali odzvati in se referenduma udeležiti
“Taka dejanja se ne sankcionirajo pravno, ampak se sankcionirajo z ljudsko voljo, ki se izrazi tako, da potem ljudje grejo na referendum in ravnajo ravno nasprotno ali pa potem tudi, ko so volitve, da ljudje take stranke ne podprejo,” je pojasnil Zobec.
Trditve vrhovnega sodnika Zobca potrjuje tudi umetna inteligenca Grock, ki navaja, da “vladni poziv k bojkotu referenduma pomeni, da vlada aktivno spodbuja državljane, naj ne sodelujejo v demokratičnem procesu. V Sloveniji so referendumi ključni mehanizem neposredne demokracije, ki je zapisan v Ustavi. Vloga vlade v takšnih procesih je običajno olajšati sodelovanje, ne pa ga ovirati. Poziv k bojkotu bi lahko bil viden kot spodkopavanje demokratičnega procesa, odvisno od okoliščin in pravnega okvira.”
To je nedemokratično ravnanje predstavnika demokratične oblasti
Zobec pojasnjuje, da premierjeva dejanja predstavljajo politične apele, ki ne morejo biti podvržena ustavnosodni presoji, saj nimajo atributov oblastnega akta. Poudarja, da je to politično dejanje, namenjeno volivcem, ki sicer ni v skladu z duhom ustavnosti, a nima neposrednih pravnih posledic, zato ga ni možno izpodbijati. “To dejanje ni splošen ali posamičen akt, temveč zgolj politično stališče. To je njegova svoboda izražanja. Njegov pogled na prihajajoči referendum. Referendumsko voljo je mogoče izraziti tudi tako, da se referenduma pač ljudje ne udeležijo ali posameznik ne udeleži in on kot politična persona lahko na svoje volivce vpliva in svetuje, kako naj ravnajo,” pojasnjuje Zobec in dodaja, da je to njegovo stališče do referenduma, ki pa je povsem legitimno, čeprav je pa seveda v nasprotju z duhom ustavnosti. “Ni protiustavno ali protizakonito, je samo v nasprotju z duhom demokratičnosti,” pri čemer se sogovornik strinja, da je to ironično, saj je le predstavnik demokratične oblasti.
Javnost si zasluži celovite informacije
Golob je za TV Slovenija kot POP TV želel upravičiti poziv k bojkotu, češ da je posredni referendum dejanje “proti kulturi in slovenskemu jeziku”, ob tem pa javnosti ni posredoval informacij, da je zakon netransparenten, kot so to poudarili v SDS. Po novem bi določena informacija o višini pokojnine ostala skrita in trenutni kriteriji za novi zakon omogočajo, da dodelijo največje dodatke tudi na primer patru Marku Rupniku ali Maji Smrekar, ki bi lahko prejela kar 3.100 evrov, kot je to v Odmevih pojasnil poslanec SDS Andrej Hoivik.
A javnost si zasluži vse informacije – “zato, da lahko volivci svobodno izrazijo svojo voljo o predmetu referendumskega odločanja, je namreč najpomembnejše prav to, da imajo na razpolago vse informacije in tudi različne poglede” – to je odločilo vrhovno sodišče, ko je pred leti razveljavilo referendum o drugem tiru. Vrhovni sodniki so v tej zadevi marca leta 2018 ocenili, da je vlada takrat s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v “njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev”.
T. B.